NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 08-feb
  • LUV fest

  • petek 10-feb
  • Valentinovo v bivši slogi

  • sobota 11-feb
  • Sobotna ustvarjalnica / Počitniška hišica: urejanje okolice

  • torek 14-feb
  • Reka sedmerih imen

  • sreda 15-feb
  • 17. Festival gorniškega filma

  • petek 17-feb
  • Valentinov ples v pionirskem domu

  • sobota 18-feb
  • Pustno vodenje po Vilinskem Homcu

  • torek 28-feb
  • Zimski festival Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pozitivno starševstvo   
    torek, 10. januar 2023 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

    SPODBUDNA POT V ODRASLOST
    Vloga staršev je prijetna, a tudi zahtevna, polna izzivov in vprašanj, na katera ne najdemo vedno odgovora. Vsaj ne takoj. Univerzalnih rešitev namreč ni. Vsak starš ima svoj pristop k vzgoji otrok(a), da najde najboljši način, kako ga vzgojiti v dobrega človeka, pa potrebuje čas.

    Na drugi strani tudi otrok potrebuje čas, da se nauči primerno obnašati in se spopadati z življenjem. Naša naloga je, da ga s pozitivnim usmerjanjem in z disciplino napotimo k sprejemanju premišljenih odločitev, da ga učimo odgovornosti in socializiramo na poti v odraslost, ko bo živel tako, kot smo ga naučili.

    KAJ OTROK OD NAS PRIČAKUJE?
    Če želimo otroka vzgajati pozitivno, moramo najprej vedeti, kaj potrebuje in kaj od nas pričakuje oziroma katere so, seveda poleg osnovnih, njegove potrebe. Otrok potrebuje predvsem veliko ljubezni:

    objemanja, poljubljanja, držanja za roke, prigovarjanja. To mu daje občutek varnosti in mu pomaga, kadar je vznemirjen. Potrebuje tudi pohvalo in spodbudo. Otrok vam želi karseda pogosto ustreči. Če ga pohvalite, kadar naredi kaj dobrega ali si za to vsaj prizadeva, bo to najbrž ponovil.

    Če se osredotočamo na dobre stvari, se bo lažje učil in si bolj prizadeval za uspeh, lažje bo sklepal in ohranjal prijateljstva, počutil se bo srečnejšega in varnejšega. Enako se bo počutil, če mu boste namenjali dovolj pozitivne in nedeljene pozornosti. Za otroka je največja nagrada, če si zanj vzamete čas: za to, da mu prisluhnete, za igro. S tem mu poveste, da vam je zanj mar. Poslušajte ga in se smehljajte.

    Tako mu namreč sporočate, da ga imate radi, da uživate v njegovi družbi in da ste z njim zadovoljni. Otrok potrebuje tudi priložnosti za učenje. Številne stvari, ki so za vas samoumevne, so zanj nove, neznane. Zato odgovarjajte na njegova vprašanja, naj se vam zdijo še tako nesmiselna ali nelogična. Spodbujajte ga k radovednosti in učenju, privzgojite mu pozitiven odnos do sveta.

    KAJ JE POZITIVNO STARŠEVSTVO?
    Koncept pozitivnega starševstva je razmeroma preprost: otroka spodbuja k pozitivnemu ravnanju in odzivanju, pomaga mu krepiti samospoštovanje, uči ga pozitivnih vrednot, morale, prijaznosti in skrbnosti.

    Če želimo to doseči, moramo seveda poznati nekaj osnovnih pravil:

    1. Svoja pričakovanja moramo jasno sporočiti. Otroku pokažimo, s kakšnim vedenjem si lahko pridobi našo pozitivno pozornost. Razumeti mora, kaj pričakujemo od njega. Ne kregajmo ga, če ne razume takoj, saj s tem dajemo negativen zgled.

    2. Včasih je neprimerno vedenje še najbolje ignorirati; otroci se tako obnašajo samo zato, da bi prišli do naše pozornosti. Zato prezrimo neprimerno vedenje brez resnih posledic (prepiranje otrok zaradi igrač in zmerjanje, ki je samo sebi namen), saj je značilno za posamezna starostna obdobja. Manj pozornosti bomo takšnim vedenjem posvečali, prej bodo izzvenela.

      Če otroku posvečamo pozornost samo takrat, kadar se obnaša neprimerno, se bo naučil, da je to ustrezen način za pridobivanja pozornosti. Prav pa je, da selektivno okrepimo lepo vedenje. To je ključno pri razvijanju olike in samospoštovanja. Seveda ne poudarjajmo prav vsake "dobre stvari", ki jo otrok naredi, in tudi ne vsakič; primernemu vedenju pozornost posvetimo takrat, ko otrok to najmanj pričakuje.

    3. Sporazumevanje z otrokom naj bo prilagojeno njegovi starosti in razumevanju. Uporabljajte pozitivne besede. Otroku povejte, kaj od njega pričakujete, ne pa, česa nočete. Namesto "Ne razmetavaj!" raje recite "Prosim, pospravi igrače". Včasih je za spremembo položaja dovolj že drugačen ton ali njegova glasnost, da otrok stori, kar želimo.

      Spodbujajte ga, naj vam pripoveduje, in sedite zraven njega. Tako lažje govori in posluša, kot če stojite nad njim. Seveda pa je poslušanje enako pomembno ali celo pomembnejše od govorjenja. Otrok mora vedeti, da ga poslušamo in tudi slišimo. Spodbujajte ga, naj vam pripoveduje, in mu prisluhnite s pristnim zanimanjem.

    4. Spoštujte otrokove občutke. Pozorno ga poslušajte, kadar je vznemirjen, ne posmehujte se mu in ne izražajte nejevere. Tako bo bolj zaupal vase in v druge, bolj bo spoštljiv in bolj verjetno je, da vam bo zaupal, kadar bo v resnih težavah. Pomagajte mu poiskati besede, s katerimi bo opisal, kaj čuti, četudi bo trajalo dolgo in vam jemalo čas.

    5. Otroku pomagajte na poti v neodvisnost. Med otrokovim odraščanjem morajo starši tudi pomikati meja in otroku omogočiti, da postane individualna osebnost. Omogočite mu, da postopno vse več stvari naredi sam in zase. Ne poskušajte rešiti vsake težave namesto njega. Če ga bo rešil samostojno, si bo okrepil samozavest.

    6. Izogibajte se primerjavam. Vsak otrok je enkraten, zato ga nikoli ne primerjajte z drugimi, saj bo to počel tudi pozneje, ko bo odrasel.

    7. Otroci potrebujejo jasna pravila in meje. Postavite jih – naj bodo razumljivi, preprosti in maloštevilni. Ko gre za njihovo spoštovanje, bodite dosledni. Če rečete ne, to tudi mislite. Enako velja za obljube.

    8. Dajte jim svobodo. Otroci so otroci: neurejeni, glasni in neubogljivi. Naj včasih delajo napake. Spodbujajte jih, naj razmišljajo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja.

    9. Opravičite se. Včasih je naša presoja napačna in otroka kaznujemo ali obtožimo po krivici. Priznajmo svojo napako in se mu opravičimo. Tako nam ne bo le prej oprostil, ampak si bo to zapomnil kot izraz spoštovanja, ki ga čutite do njega. Obstaja tudi večja verjetnost, da se bo tudi sam opravičil vsakič, kadar bo kaj "zamočil".
    PRISTNI IN MANJ PRISTNI SKUPNI TRENUTKI
    Na samospoštovanje vašega otroka ne vpliva le količina, temveč tudi kakovost časa, ki ga prebijete z njim. Vedite: otrokova čustva niso ne pravilna ne napačna, ampak preprosto – so. Kadar vam potoži, da z njim preživljate premalo časa (četudi sta se pravkar igrala), verjemite, da izraža to, kar v resnici čuti.

    Žal smo pogosto prezaposleni ali preobremenjeni z delom, ki ga nosimo tudi domov, in ves čas razmišljamo le o tem, kar še moramo postoriti. Namesto da bi otroku posvečali stoodstotno pozornost in poslušali, kaj nam želi povedati, ga spremljamo le z enim ušesom, odsotno prikimavamo, se pretvarjamo, da ga slišimo, ali pa se celo ne zmenimo za njegove poskuse, da bi z nami vzpostavil pristen stik.

    S tem lahko vzbudimo negativne odzive. Tudi neprimerno vedenje je pogosto stvar vzbujanja pozornosti. Če mu je ne posvečamo dovolj takrat, kadar se obnaša lepo, bo pozornost poskušal vzbuditi zgrda.

    Ko opazimo neprimerno vedenje, je največja napaka, ki jo lahko naredimo, to, da otroka presojamo po merilih odraslih. To je neprimerno in nepošteno. Ni otrok, ki joče, tisti, ki se obnaša neprimerno, pač pa starši, ki se zaradi tega nanj jezijo! Starš, ki udari otroka, ker je po nesreči polil mleko, se obnaša veliko neprimernejše kot otrok.

    Enako velja za starše, ki vpijejo na vpijočega otroka. Pomnimo: vse dokler ne odraste, je otrok v procesu civiliziranja. Naša naloga je, da ga pripeljemo skozi ta proces in ga naučimo, kako se kot polnopraven član družbe primerno obnašati. Seveda se moramo na njegovo obnašanje tudi sami odzvati civilizirano. To lahko storimo le, če poznamo prave razloge in motive za otrokovo obnašanje ter premoremo "orodje", s katerim ga bomo "popravili".

    Če se neprimerno vedenje ponavlja, je, kot smo omenili, nekaj narobe z našim pristopom. Zamislimo se: ali otroku posvečamo dovolj pozornosti in časa? Ga morda kaj teži, pa mu ne prisluhnemo dovolj? Ima težave, bi se rad o čem pogovoril? Drugače ravnamo pri nepričakovanem neprimernem vedenju. Denimo, da otrok besedno napade ali udari drugega. Pošljite ga v sobo, da se umiri. Ko se razmere umirijo, poiščite priložnost za pogovor.

    Pogovorite se o občutkih, ne dovolite pa, da bi se pogovor spreobrnil v iskanje krivca, razpravljanje o (ne)poštenosti itn. Pogovor naj bo priložnost za to, da zadevo razčistimo in znova okrepimo vezi z otrokom. Ne vprašamo ga, zakaj je jezen, pač pa, zakaj je takšen izbruh neprimeren. Tako otrok postane sestavni del reševanja problema.

    Lahko se sicer zgodi, da bo krivdo poskušal preložiti na drugega, preusmeriti pogovor itn. Vsak tak poskus gladko ignorirajte in nakažite, kakšno vedenje bi bilo primerno. Otroku dajte pozitivne povratne informacije: recite kaj spodbudnega, na kratko opišite problematičnost takšnega vedenja, opišite želeno vedenje in povejte razloge, zakaj je boljše.

    DISCIPLINA NI ENAKO KAZEN
    Disciplina je pojem, ki ga pogosto zlorabljamo z opravičilom, da otrok potrebuje "trdo roko". Toda disciplina ne pomeni nujno kaznovanja, pač pa ustvarjanje učinkovitih rešitev, ki otroku pomagajo na poti k primernemu vedenju. Univerzalnih rešitev seveda ni, obstaja pa nekaj preverjenih tehnik:

    Ponudite alternativo: če morate reči ne, otroku ponudite dober razlog in tudi alternativo: "Zdaj se s to igračo igra Maja, tebi pa poiščiva drugo."

    Povejte mu, da ga imate radi, pokažite pa z nežnostmi in s prijaznostjo. Otroku dajte vedeti, da se ne jezite nanj, marveč na njegovo vedenje. Vedeti mora, da je vaša ljubezen do njega brezpogojna.

    Dajte mu možnost, da se bo počutil močnega, sicer utegne poiskati druge, neprimerne načine. Prosite ga za nasvet, ponudite mu možnost izbire, naj vam pomaga pri kuhanju ali nakupovanju. Če boste tudi namesto njega opravljali celo najpreprostejša opravila, se bo počutil nepomembnega.

    Uporabljajte naravne posledice. Vprašajte se, kaj bi se zgodilo, če se v določeno situacijo ne bi vmešali. Če se vmešamo takrat, ko se sploh ne bi bilo treba, otroka oropamo možnosti, da se nauči prepoznavati posledice svojih dejanj. Če pozabi priti na kosilo, mu ga ne odrečemo. Omogočimo mu, naj sam poišče rešitev in se nauči pomena spominjanja.

    Uporabljajte logične posledice. Posledice, ki jih naštevamo otroku, so zanj pogosto predaleč v prihodnosti ali nerazumljive ("Če se boš tako obnašal, ti čez dvajset let ne bom dovolil dvigniti denarja z varčevalnega računa!"). Če želimo, da so učinkovite, je bolje, da so povezane z otrokovim vedenjem (v primeru grdega vedenja mu denimo odtegnete del žepnine ali pa mu omogočite, da si razliko zneska prisluži).

    Umaknite se od konflikta. Če vas otrok preizkuša in vodi po robu, govori žaljivo in podobno., je najbolje, da zapustite prostor ali pa naj to stori otrok, dokler se položaj ne umiri.

    Ločite dejanje od storilca. Nikoli ne recite otroku, da je hudoben, grd ali pokvarjen. To uničuje samospoštovanje. Pomagajte mu spoznati, da ne gre za to, da ga ne bi marali, da pa ne boste prenašali njegovega vedenja. Da bo imel otrok zdravo samospoštovanje, mora vedeti, da ga brezpogojno ljubite, ne glede na to, kaj stori. Ne motivirajte ga z odrekanjem ljubezni. Če ste v dvomih, se vprašajte: ali moja vzgoja krepi njegovo samospoštovanje?

    Bodite prijazni in hkrati odločni. Recimo, da ste svojemu petletniku rekli, da se mora obleči v petih minutah, sicer bo to moral opraviti v avtu. Tega se držite. Če se ne obleče, ga odpeljite v avto in naj to stori tam. Toda ostanite mirni in prijazni; ne ustrahujte ga.

    Bodite dosledni. Če ste otroku rekli, da ne sme jemati sladkarij s trgovinskih polic, ne popuščajte. Bolj vas bo spoštoval, če boste to, kar rečete, tudi mislili in se tega držali.

    Občutek krivde: odziv staršev na krivdo pomembno vpliva na razvoj (ali pomanjkanje) otrokove zavesti, na njegovo zmožnost razlikovanja med pravilnim in napačnim. Občutek krivde je priložnost, da se nauči posledic svojih dejanj in prevzemanja odgovornosti. Otrok, ki mu je dovoljeno imeti občutke, ki mu starši pomagajo prepoznati te občutke in se iz njih učiti, bo v življenju razmišljal in ravnal odgovorno. Potlačeni občutki se izražajo v obliki neprimernega vedenja.

    Čas za umiritev. Otroku, ki se grdo obnaša, naj bo na voljo možnost umiritve. Napotite ga v njegovo sobo, kjer naj se umiri (palčno merilo: po ena minuta za vsako leto otrokove starosti). Ko se pomiri, naj vam pove, kaj je naredil, kaj je pri tem čutil in kaj bi lahko storil drugič in drugače. Malčku denimo razložimo takole: "Vem, da si bil jezen, ker ti je Mojca vzela avto, vendar je ne smeš udariti, ker to boli." Če je njegovo grdo vedenje prizadelo drugega otroka, ga prosite, naj se opraviči.

    Držite se rutine. Otroci imajo radi red in rutino; če vedo, kaj lahko pričakujejo, se počutijo varne.

    Nadomestki in kompromisi. Preusmerjajte otrokovo pozornost. Če hoče skočiti z mize na tla, mu mirno, vendar odločno povejte, da ne sme, ker je nevarno – lahko pa skoči s kavča.

    Pripravite ga na novice. Prinašanje novic, dobrih ali slabih, v otroku vedno vzbudi odziv. Če ga nanje pripravite, mu vzbudite občutek, da je vključen. Recimo: "Še trikrat se spustiš po toboganu, potem pa morava domov."

    Ustvarite možnost izbire. Otrok, ki lahko izbira, ima občutek nadzora, s tem pa obenem preusmerimo njegove misli. Če se ne mara prhati, mu ponudite penečo kopel. Če so problem obroki, naj si sam izbere krožnik in pribor, naložijo hrano …

    ZGLEDI VLEČEJO
    Seveda pomemben sestavni del dobrega, pozitivnega starševstva ni le zaščita otroka pred negativnim vedenjem, pač pa tudi vcepljanje pozitivnih povezav z drugimi ljudmi. Otrok, vzgojen v pozitivnem duhu, se mora razviti v socialno bitje, zmožno spopadanja z izzivi, ki mu jih na pot postavljajo življenje in soljudje. Predvsem pa iz svojega otroštva prenese pozitivne vzorce na svoje potomce. Kako gre že tista … zgled vleče?

    Neža Žigon

    Otrok potrebuje predvsem veliko ljubezni: objemanja, poljubljanja, držanja za roke, prigovarjanja. To mu daje občutek varnosti.

    Pohvalite vašega otroka, kadar naredi kaj dobrega ali si za to prizadeva.

    Največja nagrada za vašega malčka je, če si zanj vzamete čas: za to, da mu prisluhnete, za igro.

    Spodbujajte otroka k radovednosti in učenju, privzgojite mu pozitiven odnos do sveta.

    Kako spodbuditi otroka k izražanju občutkov:
    1. Bodite empatični: "Razumem, kako se počutiš. Tudi jaz sem podobno čutil/a. Boli, kajne?"
    2. Ovrednotite občutke. "Pravico imaš, da tako čutiš. Če bi se to zgodilo meni, bi se verjetno počutil/a enako."
    3. Prepoznajte občutke: "Zdi se, da si jezen" ali "To pa mora biti žalostno!" ali pa "Ali si žalosten?"
    4. Pozorno poslušajte. Z otrokom vzpostavite neposreden očesni stik in ga poslušajte, kot da bi bil vaš najboljši prijatelj. Sporočajte mu: "Poslušam te in zanima me, kaj mi boš povedal/a."
    5. Bodite radovedni: "To je pa res zanimivo. Mi poveš kaj več?" ali pa "Kaj misliš, kako bi to lahko rešil naslednjič?"
    6. Okrepite občutke: »Res si žalosten/a.« ali »Lahko vidim, kako si jezen/a.«
    7. Spodbudite izražanje čustev: "Povej mi več. Hočem vedeti, kako se počutiš!" ali "Na tvoji strani sem!"

    Če boste pokazali pristno zanimanje za otrokove občutke, mu bo prej odleglo in lažje se bosta zbližala. Veliko boste dosegli, če vas bo otrok sam od sebe vprašal za mnenje.

    Zakaj se otroci neprimerno obnašajo?
    Verjemite: ne zato, da bi nas razjezili. Otrokovo obnašanje ima pogosto konkretne razloge: težave v šoli oziroma različna pričakovanja v šoli in doma. Ne razumejo pravil ali pa se od njih pričakuje kaj starosti neprimernega. Hočejo uveljaviti sebe in svojo neodvisnost. Lahko so bolni, lačni ali zaspani, morda ljubosumni na sorojenca.

    Lahko gre za željo po tem, da bi jim prisluhnili ali z njimi preživljali več časa itd. Lahko pa nas seveda samo preizkušajo, ali in kako bomo ukrepali. Največkrat pa je grdo obnašanje oblika pridobivanja naše pozornosti: če jim je ne posvečamo takrat, ko se obnašajo lepo, bodo poskušali pozornost izsiliti zgrda.

    Štiri osnovna načela človeškega vedenja

    1. Vedenje okrepijo ali oslabijo njegove posledice.
    2. Vedenje je bolj odzivno na pozitivne posledice.
    3. To, ali smo določeno vedenje okrepili ali oslabili, bomo vedeli samo na osnovi poteka tega vedenja v prihodnje.
    4. Vedenje je v veliki meri posledica okolja.

    Proaktivne strategije/pozitivni koraki za preprečevanje grdega vedenja:

    1. otroku postavite jasna pravila,
    2. zagotovite varno in psihološko neobremenjujoče okolje,
    3. pokažite zanimanje za otrokove dejavnosti,
    4. otrokov samonadzor spodbujajte s tem, da mu ponudite možnost izbire,
    5. osredotočite se na želeno vedenje,
    6. otroku pomagajte ustvarjati samopodobo zaupanja vrednega, odgovornega in kooperativnega človeka,
    7. od otroka pričakujte najboljše,
    8. dajte mu jasna navodila, po eno naenkrat,
    9. kadar je le mogoče, recite da,
    10. kadar otrok nekaj naredi prav in dobro, temu namenite pozornost,
    11. ukrepajte, še preden stvari uidejo nadzoru,
    12. otroka pogosto spodbujajte,
    13. bodite dober zgled,
    14. otroku pomagajte doumeti, kako njegova dejanja vplivajo na druge.

    Pozitivna sporočila otrokom:

    1. Cenim te kot osebnost.
    2. Verjamem vate.
    3. Zaupam ti.
    4. Vem, da boš zmogel.
    5. Poslušam te.
    6. Zame si zelo pomemben.
    7. Zadovoljen sem s tabo.
    8. Rad te imam.
    9. Vse mi lahko poveš.
    10. Delati napake je človeško.
    11. Učim se s tabo.

    Viri:
    http://www.positiveparenting.com
    http://www.dhsspsni.gov.uk/top-tips-for-parents-booklet.pdf
    http://www.geocities.com/capitolhill/7836/pos_parent.html
    http://www.positiveparentingsolutions.com/
    http://www.parentrx.com
    http://www.investinkids.ca/parents/positive-parenting.aspx
    http://esciencenews.com/articles/2009/09/01/impact.positive.parenting.can.last.generations
    http://www.netmums.com/support/Positive_Parenting.1064/#
    http://www.cdc.gov/ncbddd/child/infants.htm
    http://www.cyf.govt.nz/484.htm
    http://www.femail.com.au/positive_parenting_article.htm
    http://www.athealth.com/Consumer/Issues/discipline.html
    http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=GH6119

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • http://www.positivepare...
  • http://www.dhsspsni.gov...
  • http://www.geocities.co...
  • http://www.positivepare...
  • http://www.parentrx.com
  • http://www.investinkids...
  • http://esciencenews.com...
  • http://www.netmums.com/...
  • http://www.cdc.gov/ncbd...
  • http://www.cyf.govt.nz/...
  • http://www.femail.com.a...
  • http://www.athealth.com...
  • http://extension.missou...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Pozitivno starševstvo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2023 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,46 seconds