Vlada Republike Slovenije se je na redni seji 5.2.2015 seznanila s problematiko rasti švicarskega franka in njegovega vpliva na upniško-dolžniška razmerja. Kaj več od seznanitve vladna obravnava ni prinesla. Kot je nedavno javno izjavil že finančni minister Dušan Mramor, je Vlada včeraj zgolj potrdila, da Republika Slovenija ne razpolaga z vzvodi, s katerimi bi lahko vplivala na menjalno razmerje med evrom in CHF.

Vladna priporočila za ukrepanje posojilojemalcem, ki so prekomerno finančno obremenjeni s posojili, vezanimi na tečaj švicarskega franka, so temu primerna in že slišana. Vlada po napotkih bank posojilojemalcem svetuje, naj se posamično obrnejo na banke, banke pa poziva, naj posojilojemalce seznanijo z možnostmi olajšanja kreditnega bremena v obliki konverzije v evrski kredit, moratorija na odplačevanje ali podaljšanja ročnosti posojila.

Iz dosedanje komunikacije posojilojemalcev z bankami je jasno, da so tovrstni predlogi zgolj »rešitve«, ki bankam prinašajo še večji dobiček, na posojilojemalce pa prelagajo vso izgubo zaradi sporne pogodbene valutne klavzule ter še povečujejo prihodnje tveganje. Obenem znova postavljajo posameznega posojilojemalca v izrazito neenakovreden položaj nasproti banke v postopku dogovarjanja sprememb kreditnih pogojev. Zato smo v Združenju Frank nad neinformiranostjo Vlade in vztrajnim privilegiranjem bank v primerjavi z državljani razočarani in vse bolj ogorčeni.

Vlada nadalje napoveduje, da bo Banka Slovenije okrepila inšpekcijski nadzor nad bankami, ki naj bi Banki Slovenije mesečno poročale o rešitvah, ki so jih dosegle s posojilojemalci. Kako naj si razlagamo izrecen poziv Vlade Banki Slovenije, naj opravlja nadzor nad bankami, če pa je to njena zakonsko opredeljena dolžnost? Kje je bil učinkovit nadzor Banke Slovenije nad kreditnim poslovanjem bank in še zlasti korektnim informiranjem posojilojemalcev doslej? Zavedamo se, da zastavljamo retorična vprašanja, ki pa jih bomo ponavljali, dokler nas ne bo slišala Vlada RS, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije ali javnost.

Le nekaj ur po seji Vlade sta problematiko posojil, vezanih na švicarski frank, obravnavala tudi Odbor za finance in Odbor za delo, družino, socialo in invalide v Državnem zboru. Večurna razprava o naraščajoči hudi revščini v Sloveniji in problematiki prekomerne zadolženosti potrošnikov prav tako ni prinesla nobenih konkretnih rezultatov. Prisotni predstavniki Vlade in Banke Slovenije so ponavljali dezinformacije o primernem obveščanju posojilojemalcev s strani bank in o obstoječih (slabih) možnostih, ki jih posojilojemalcem ponujajo banke za razdolžitev.

Predstavniki Združenja bank Slovenije se seje sploh niso udeležili. Predstavniki Združenja Frank smo na seji parlamentarnih odborov poudarili, da se ne nadejamo, da bo naše kredite plačal kdo drug, da pa upravičeno pričakujemo, da država v skladu z Ustavo in zakonodajo potrošnike zaščiti pred spornimi poslovnimi praksami bank. Parlamentarna odbora nista izglasovala nobenega od prejetih sklepov. Če poslancev DZ ni ganilo niti stradanje dojenčkov v naši sredi, o katerem je na seji poročala Zveza prijateljev mladine, bi težko pričakovali, da bodo našli razumevanje za stisko kreditojemalcev.

V Združenju Frank ugotavljamo, da včerajšnja seznanitev Vlade RS s problematiko posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, kakor tudi nujna skupna seja parlamentarnih odborov za finance in delo, družino, socialo in invalide ni prinesla enega samega konstruktivnega predloga v prid prizadetih posojilojemalcev. Združenje Frank zato Vlado RS in Državni zbor RS poziva, naj problematiko ponovno proučita in sprejmeta konkretne ukrepe v okviru svojih širokih pristojnosti.

Združenje Frank,

Aleš Majcenovič,
predsednik združenja