Vino. Žlahtna kapljica. Plemenit dar prirode. Pravi serum, najstarejši izmed vseh, najstanovitnejši v svoji sestavi in najzanesljivejši v svojih učinkih. Brezkončna je njegova slava v delih pesništva, slikarstva in umetnosti. Vino je veljalo že od svetopisemskih časov za nekaj najbolj plemenitega in spoštovanega, s tem pa so mu posledično pripisovali alternativne učinke-delovalo naj bi antivirusno in baktericidno, zlasti pa so ga uporabljali v bolnišnicah kot anestetik pri operacijah, porodih in razkuževanju ran.

Že Sokrat je ponosno izjavil: Kar se pitja vina tiče, prijatelji moji, imate moj pristanek. Vino prepoji dušo, blaži naše bridkosti in hkrati prebuja naša čustva. V času pred Kristusom, ko so Grki že razvijali vinsko kulturo, torej zasledimo mnoge zapiske, ki so pričali, da so se ljudje dobro zavedali kako opojno moč ima ta cenjena pijača. Uporaba vina je postala sredstvo za vzdrževanje družabnosti in nepogrešljiv del raznih ceremonialov, kot tudi določanje (ne)formalnosti med odnosi.

Sčasoma je postalo spremljevalka svečanih prireditev, verskih obredov, žal pa je hodilo z roko v roki še v begu od tesnobnosti, utrujenosti in kakor vemo, zlasti moški radi utapljajo v njem svojo srčno bol in neizrečeno žalost. Obstaja dober motiv, da verjamemo, kako vino, ki ga človek spije iz socialnih pobud, ne glede na odmerek, v glavnem zmanjšuje mentalne in psihične sposobnosti...

Alkohol je vsekakor droga, ki povzroča zasvojenost in ravno zaradi dostopnosti vsem, ravno zaradi legalizacije, se k vinu in ostalim alkoholnim pijačam zatekajo predvsem številni mladi, kar je toliko bolj žalostno. Le kaj naj si človek misli ob pogledu na opitega štirinajstletnika, ki skupaj z gručo ostalih otrok glasno kali nočni mir in opotekajoče se stopa po zakotnih ulicah ter priložnostno še krši zakon z uničevanjem tuje lastnine?!? Nedvomno je takšno ravnanje mladoletnih oseb nezaslišano in hkrati zastrašujoče, kajti vprašanje kaj temu še sledi, se ponuja kar samo od sebe.

Vsak užitek ob pitju vina seveda nudi dobršno mero omame. Pitje vina lahko povzroči rahlo omamo, ob kateri se ljudje sprostijo, ne čutijo več težav ali odgovornosti ter dolžnosti, pač pa le prijetno zadovoljstvo v medli zamaknjenosti. Iskanje omame pa je splošno gledano zelo izrazita človekova posebnost. Denimo mladostniki,ki se na vino počasi privajajo, se učijo prenašati vedno večje količine, pri čemer ostaja učinek alkohola skorajda enak.

In tako nevede človek postopoma zastruplja svoje lastno telo, samega sebe ubija. Ali veste, da se z enim samim veselim večerom, ko popijete malce več kot bi smeli, uničite na milijone možganskih celic? Nekaj kozarcev opojne pijače več povzroči trajno izgubo izredno pomembnih celic. Da, uničene so za vedno in na njihovem mestu se ne bodo znašle druge-na njihovem mestu ne bo ostalo nič oziroma le pusta in temačna praznina. Toda to še zdaleč ni vse. Posledice dolgotrajnega uživanja so sledeče :

- okvara želodčne sluznice in njeno vnetje (gastritis)
- kronično vnetje trebušne slinavke in prebavil
- nizek krvni pritisk in oslabljena srčna mišica
- jetra-alkoholni hepatitis, zamaščenost in končno ciroza
- vnetje živcev, tresenje rok in nog, ohromitev
- poškodovan centalni živčni sistem
- ledvice so poškodovane v 64%primerov
- spolne žleze so oslabljene v 85%primerov
- pljučne in kožne bolezni

Menim, da ni potrebno, da še naštevam, kajti že zgoraj omenjene bolezni dovolj prepričljivo govorijo o tem, kako nevarno je prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Zmerno pitje pa je v naši Sloveniji predstavljeno z nič več kot 8g-12g oz. srednjo vrednost 10g alkohola, kar znaša deciliter vina ali dva decilitra piva ali šilce žganja.

Slovenci smo pač pogosto imenovani kot narod pivskih zasvojencev, ki cenijo vino le v okviru alkohola in omame, namesto da bi bolj spoznali vso lepoto in bogastvo vina. Gotovo smo pridobili tak sloves v svetu z določenim razlogom.

Moj namen ni spodbijanje vašega lastnega prepričanja. Nikakor ne želim komurkoli vsiljevati česarkoli, vendar pa je osveščenost med mladimi tako pomanjkljiva in skromna kar zadeva alkohola, najbolj "nedolžne" droge(ta je socialno sicer še najbolj sprejemljiva, a to ne zmanjšuje dejstva, da je droga.), da v meni zbuja dolžnost in mi narekuje naj se rahlo dotaknem te teme. Odločitev pa je seveda prepuščena vsakemu posamezniku. Vino je bila dolgo najbolj spoštovana, celo sveta pijača, a je človek v svoji pretiranosti pričel omadeževati dobro ime le-tega. Sedaj pa se vprašajmo, ali je vredno, da zavržemo, spregledamo čudovite stvari in vidimo smisel življenja le skozi medle oči alkohola!?!

DOROTEJA JAZBEC