Kahlil Gibran je eden mojih najbolj priljubljenih avtorjev.
V mladosti sem prebral od njega vse, kar se je prebrati dalo.
Prvo njegovo knjigo z naslovom Prerok hranim še danes.
Kar se mene tiče je Kahlil Gibran zame modrec in svetnik.
S svojimi deli je postal nesmrten, vendar je danes razumevanje
življenja in energije, ki nas živi šla tako naprej, da meni marsikatera
njegova misel ne odraža več duha časa.
Ali je tvoje veselje res razkrinkana tvoja žalost?
Mogoče za koga je, ker smo vsi na različnih nivojih zavesti in
razumevanja življenja.
Kar se mene tiče vem, da pravo veselje izhaja iz mojega globljega
samospoznanja in z globljo povezanostjo z energijo, ki nas živi.
Torej moje veselje je vedno vezano na ta trenutek v katerem živim,
moja žalost pa je vedno vezana na moj pretekli spomin.
Torej pravi izvor veselja vedno izhaja iz srca, medtem ko vsaka
žalost vedno izhaja iz spomina torej iz glave.
Če človek ne bi imel spomina ne bi vedel kaj je žalost.
Vse bi jemal kot samoumevno in samo po sebi dano.


---
stoychi

[ Odgovori na to | # ]