Sloveniji je narava med letošnjim poletjem nekajkrat pokazala svoje zobe, ko so neurja s točo v nekaterih krajih povzročila ogromno materialno škodo. Prebite in odkrite strehe, zluknjani avtomobili in uničen pridelek so posledice, nastalo škodo pa zavarovalničarji ocenjujejo v desetinah milijonov evrov.

Še najbolje so jo odnesli tisti občani, ki so imeli svoje premoženje zavarovano pri zavarovalnicah. Verjetno največ škode pa so imeli kmetje, saj je toča na nekaterih področjih uničila celoten pridelek, mnogi med njimi pa svojih poljščin niso imeli zavarovanih pri zavarovalnici.

Julijsko neurje je zavarovalnicam prineslo na tisoče odškodninskih zahtevkov, po avgustovskem besnenju narave pa so te številke še višje. Zavarovalnica Triglav je oškodovancem doslej izplačala več kot 60 milijonov evrov, na Zavarovalnici Maribor ocenjujejo, da bo škoda, ki so jo utrpeli njihovi zavarovanci zaradi neurij, znašala več kot 50 milijonov. Adriatic Slovenica bo po prvih ocenah svojim zavarovancem zaradi neurij izplačala več kot 13,5 milijona evrov odškodnin. Tudi ostale zavarovalnice ocenjujejo, da je bila škoda ogromna.

Na državo ne računajte preveč
Z naravnimi nesrečami in odpravljanjem njihovih posledic se ukvarja tudi Zakon o odpravljanju posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki je lani novembra doživel kar nekaj sprememb. ZOPNN je tisti zakon, ki ureja pogoje in način uporabe sredstev iz državnega proračuna pri odpravi posledic naravnih nesreč ter pogoje in način njihovega dodeljevanja z namenom, da se škode čim prej odpravijo.

Med drugim zakon določa tudi pogoje in način dodeljevanja proračunskih sredstev pri odpravi posledic škode, ki nastane v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč. Na tem mestu omenimo, da je bil razlog za prenovo zakona – vsaj kar se kmetijstva tiče – tudi v tem, da so bile nekatere določbe prej veljavnega zakona v zvezi z dodeljevanjem državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu neusklajene z Uredbo evropske Komisije in v nasprotju z njenimi Smernicami s konca leta 2006.

Evropska Komisija se z omenjeno uredbo prilagaja spremembam podnebja, ki jih doživljamo v zadnjih letih. Glavni sporočili uredbe bi lahko povzeli tako: po letu 2010 mora biti kmetijska proizvodnja zavarovana z najmanj 50 odstotki največje možne škode, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, in da ni možno izplačati nobene državne pomoči za posledice suše, če kmet ne plačuje polne cene rabe vode za namakanje.

Večje povpraševanje po zavarovanju
Iz pogovorov s predstavniki različnih zavarovalnic smo izvedeli, da se ljudje po zadnjih ujmah vedno več zanimajo za sklenitev premoženjskih zavarovanj, tako avtomobilov kot nepremičnin, z vključenim kritjem za vremenske nevšečnosti, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih.

Zavarovanje je ta hip namreč najboljši način za zaščito našega premoženja – na pomoč države in občin, kamor se lahko sicer tudi obrnejo občani, ki strehe nad glavo nimajo zavarovane, raje ne računajte. Zanimiv se nam je zdel tudi podatek Zavarovalnice Maribor, kjer ocenjujejo, da je v Sloveniji zavarovanih komaj 35 odstotkov kmetijskih površin, pa čeprav država kmetu sofinancira 50 odstotkov zavarovalne premije, ki pa tudi ni pretirano visoka, nekaj deset evrov za hektar pšenice. Ironično, največje škode so utrpeli ravno kmetje.

Prijava škode
Zavarovalniška navodila za ravnanje njihovih zavarovancev ob škodnih primerih so si med seboj bolj ali manj podobna: pokličemo zavarovalnico in jo obvestimo o nastanku škode ter poskrbimo za zavarovanje kraja škode tako, da se ta ne bi povečevala. Zavarovalničarji priporočajo tudi fotografiranje nastale škodo. Nato vas bo obiskal cenilec, ki si bo ogledal razmere in pripravil zapisnik.

Ob škodnih dogodkih večjih razsežnosti zavarovalnice aktivirajo dodatne cenilce in nujne primere – na primer odkrite strehe na hišah – obravnavajo prednostno. Ker pa mnoge škode (na primer zvita pločevina po toči, zaradi katere je avtomobil le estetsko poškodovan, a vozen) niso nujne, zavarovalnice prosijo svoje zavarovance, da s cenitvijo počakajo na čas, ko bodo končali z obravnavo nujnih škod. Sama izplačila pa po zagotovilih zavarovalnic zavarovanci prejmejo takoj, ko je njihov primer zaključen.

Kmetje in novi zakon
Kot smo že zapisali, je novi ZOPNN usklajen z evropsko zakonodajo in še največ sprememb prinaša prav na področju kmetijstva. Tako je najmanjša višina neposredne škode v kmetijstvu, pri kateri se dodelijo državna sredstva, po novem enaka 30 odstotkom običajne letne proizvodnje za vsa območja kmetijske proizvodnje, tudi za tista z omejenimi možnostmi zanjo. Druga uskladitev je povezana »z obveznim zavarovanjem in njegovo višino, ki ga mora zagotoviti nosilec kmetijskega gospodarstva, da postane upravičenec do državne pomoči«.

Zakon določa tudi najvišjo višino državne pomoči, ki jo lahko prejme upravičenec. Vse spremembe zakona naj bi po 1. januarju 2010 rezultirale v bistveno manjšem obremenjevanju državnega proračuna pri izplačilu odškodnin, saj bo večina škod izplačanih iz zavarovalnin. S 1. januarjem 2010 bo moral kmet izkazati najmanj 50-odstotno zavarovanje kmetijskih pridelkov, če bo želel pridobiti tudi državno pomoč.

To seveda ne pomeni, da bo zavarovanje kmetijskih pridelkov pri zavarovalnici obvezno, ampak bo odločitev o tem prepuščena kmetu. Kmetje se bodo glede tega odločali po lastni presoji (in računici). Tisti, ki se za zavarovanje kmetijske pridelave ne bodo odločili, bodo morali odpravo posledic zavarovaljivih (naravnih) nesreč pokriti iz lastne denarnice.

Nezavarovaljive nesreče krite iz proračuna
Povejmo še, da posledic nekaterih naravnih nesreč zavarovalnice (še) ne zavarujejo. Zavarovalnice pri nas na primer zaenkrat ne zavarujejo škode, ki jo povzroči suša, kar je v nekaterih tujih državah že možno. Smo pa izvedeli, da so na kmetijskem ministrstvu letos že pristopili k pogovorom z zavarovalnicami, pred kratkim pa so pri Zavarovalnici Triglav celo omenjali, da razmišljajo o možnosti zavarovanja posledic suše.

Ker lahko take škode močno prizadanejo kmete, ZOPNN predvideva, da bi bili kmetje upravičeni do sredstev za odpravo posledic povzročene škode za nezavarovaljive nesreče, ki se črpajo iz proračunske rezerve Republike Slovenije.

Splača se
Vsem tistim, ki razmišljate o tem, da bi zavarovali svoje premoženje, svetujemo, da natančno pregledate pogoje zavarovanj, saj nimajo vse zavarovalnice v svojih premoženjskih zavarovanjih že avtomatično vključenega zavarovanja proti vremenskim nevšečnostim. Pri sklepanju zavarovanja premoženja bodite pozorni tudi na to, ali svoje premoženje zavarujete na novo vrednost ali ne.

Kot razlagajo v eni od zavarovalnic, zavarovanje na novo vrednost pomeni, da se ob izplačilu zavarovalnine za škodo, ki nastane, ne odbije amortizacijska vrednost. Tako zavarovanec prejme zavarovalnino v višini nabavne vrednosti nove ekvivalentne stvari, ki je bila uničena.

Blaž Lozej

Vir: dobrojutro.net