| Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si
 Ali neenotnost stroke vodi v nerazumno ravnanje ljudi?
Nova gripa in cepljenja proti njej sta nas postavila pred veliko dilemo, predvsem zato, ker strokovnjaki – ne v Sloveniji in ne drugod – niso enotni, ko gre za njegovo smiselnost in varnost.
Res je, da ljudje umirajo zaradi zapletov nove gripe, med njimi tudi taki v dobri psihofizični kondiciji, zato zdravniki in zdravstvene oblasti zagovarjajo cepljenje. Na drugi strani je res tudi to, da o varnosti cepiva in njegovih dolgoročnih učinkih ni veliko znanega: bili so primeri neželenih učinkov, pa tudi nekaj smrtnih primerov.
Kot vsi poudarjajo, je odločitev o cepljenju osebne narave, toda odgovornost, ki smo jo prisiljeni sprejeti, je za marsikoga (pre)veliko breme. Prvič po prehodu v demokratično ureditev je bilo postavljeno na test naše prevzemanje odgovornosti za lastno zdravje, česar še nismo vajeni. Včasih so bile stvari jasne: cepljenje je bilo obvezno za vse, pri neobveznem cepljenju so veljala natančna priporočila.
V primeru nove gripe je prišlo do zunanje grožnje, ki nikoli ni bila tako velika kot zdaj. Ljudje umirajo za posledicami in zapleti gripe, pa tudi zaradi cepiva, čeprav v znatno manjši meri. Nihče ne more z gotovostjo povedati, kakšni so dolgoročni učinki cepiva, njegovi proizvajalci pa zavračajo vsakršno odgovornost zanje. Poleg odgovornost zase in svojo družino se poraja še vprašanje širše odgovornost do družbe (širjenje virusa).
Posledica upada zaupanja?
Kako naj se kot posamezniki spoprimemo s tem? Veliko ljudi je neodločenih in prav ta neodločnost jih dodatno obremenjuje, kar posredno vpliva na njihov imunski sistem. Kaj nas pravzaprav spodbuja in zavira pri sprejemanju odločitve? Za odgovore na ta vprašanja smo zaprosili prim. Matjaža Lunačeka, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
V primeru nove gripe gre za pojav, ki ga lahko uvrščamo v tako imenovano množično psihologijo. Ljudje si po načelu kontagioznosti (nalezljivost) oblikujejo mnenja, ki ne temeljijo na stvarnih dejstvih, opozarja prim. Lunaček.
Da se to lahko zgodi, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, denimo splošna negotovost, ki ne zadeva samo človekovega zdravja v ožjem smislu, pač pa tudi njegovo siceršnje blagostanje. Drugi pogoj je, da avtoritete dajejo nekonsistentne, torej neusklajene informacije. Na področju novih, še posebno nalezljivih bolezni so avtoritete infektologi, strokovnjaki za javno zdravje in mikrobiologi oziroma virologi.
Ko se je pojavila nova gripa, ti ljudje niso sedli skupaj in izdali enotnih priporočil. V takem položaju ljudje začnejo dvomiti v izjave avtoritet, ki so že tako na udaru, saj zaupanje v zdravstveno stroko v zadnjih letih nenehno upada.
Pri množičnem pojavu kake bolezni se temu hitro pridružijo regresivni mehanizmi in ljudje se na premici razumno-nerazumno pomaknejo v smer nerazumnega. Prim. Lunaček pravi, da bi v psihološko-psihiatričnem jeziku rekli, da postanejo sumničavi, paranoidni.
Sumničavost se nanaša na bolezen, na tisto, kar naj bi jo preprečevalo (v tem primeru cepivo), pa tudi na vse, ki izvajajo takšne postopke. Ljudje so k takšnim paranoidnim odzivom nagnjeni bolj, kot bi si lahko mislili.
Razumen človek bo gotovo brez posebnih težav ugotovil, da je cepljenje nujno. Kadar gre za bolezni, ki lahko zadenejo veliko ljudi, pač ne smemo biti zgolj sebični; upoštevati moramo tudi javno zdravje. "Četudi sem prepričan, da sem v dobrem zdravstvenem stanju in da po vsej verjetnosti ne bom zbolel, se bom vseeno cepil.
Ne zaradi sebe, pač pa zaradi altruističnih razlogov, torej zaradi drugih." Prim. Lučanek se je brez oklevanja cepil, potem ko je v javnosti slišal mnenje virologa, infektologa in strokovnjaka za javno zdravje. Kar zadeva posebne populacije, kot so občutljivi starostniki in majhni otroci, pa so navodila jasna in jih je treba upoštevati.
KAKO RAVNATI ČE ZBOLIMO?
Objavljamo tudi kratko anketo, ki smo jo opravili med slovenskimi izobraženci. Vprašali smo jih, ali se bodo cepili, prosili pa smo jih tudi za nekaj splošnih navodil za preprečevanje širjenja virusa in nasvete, kako ravnati, če zbolimo.
Kako se zaščititi pred virusom nove gripe?
Glavni način prenašanja virusa nove gripe A (H1N1) je podoben kot pri sezonski gripi, in sicer po kapljični poti, s kihanjem in kašljanjem. Okužbo lahko preprečite tako, da se izogibate stikom z ljudmi, ki kažejo simptome gripe (oddaljenost približno enega metra), pa tudi z naslednjimi ukrepi:
- Izogibajte se dotikanju ust, nosu in oči.
- Redno si umivajte roke z milom in vodo ali z alkoholnimi robčki. To še posebno velja, če se dotikate ust in nosu ter površin, ki so morda okužene (kljuke, telefoni, denar, držala v avtobusu, pipe …)
- Omejite čas, ki ga preživite v prostorih, v katerih je veliko ljudi, in če je le možno, s pogostim zračenjem izboljšajte pretok zraka v prostoru.
- Okrepite imunski sistem z zdravo prehrano, s pitjem dovolj velikih količin tekočine, z dovolj spanja in s telesno dejavnostjo.
Kako je z uporabo zaščitnih mask?
Če niste bolni, vam ni treba nositi maske. Masko je smiselno nositi med negovanjem bolnika oziroma v bližnjem stiku z obolelo osebo. Takoj zatem jo zavrzite in si temeljito umijte roke. Pravilna uporaba maske je zelo pomembna, saj nepravilna raba povečuje možnosti za širjenje okužbe.
Kako vem, da imam novo gripo?
Brez medicinske pomoči ne boste mogli vedeti, ali ste se okužili s sezonsko ali z novo gripo. Značilni znaki so namreč zelo podobni: visoka vročina, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, boleče grlo in curljanje iz nosu. Samo zdravnik lahko potrdi, da gre za okužbo z novo gripo.
Kako naj ravnam v primeru bolezni?
Če ste zboleli, imate visoko vročino, bolečine in vas muči suh kašelj:
- Ostanite doma, počivajte in pijte veliko tekočine.
- Pri kašljanju in kihanju obvezno pokrijte usta in nos. Robčke takoj po uporabi zavrzite ter si umijte roke z vodo in milom ali pa jih očistite z alkoholnimi robčki. Če nimate robčkov, si usta in nos pokrijte s prepognjenim laktom
- V bližini drugih ljudi uporabljajte masko za preprečevanje kapljične okužbe.
- O svoji bolezni obvestite družino, prijatelje in znance.
- Pred odhodom v zdravstveno ustanovo telefonirajte zdravniku in se posvetujte o tem, ali je obisk nujen.
- V primeru resnih težav brez odlašanja pokličite 112.
- Protivirusnih zdravil ne jemljite brez predhodnega posveta z zdravnikom, predvsem pa jih ne kupujte prek interneta.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Zdravniško pomoč je treba poiskati v primeru oteženega dihanja ali visoke vročine, ki traja več kot tri dni. Če zboli majhen otrok, naj starši poiščejo zdravniško pomoč, če otrok pospešeno in oteženo diha, če visoka vročina ne popusti ali če ima krče.
Ali naj grem v primeru slabega počutja vseeno v službo?
Ne. Ne glede na to, ali imate novo ali sezonsko gripo, ostanite doma, dokler trajajo simptomi. S tem preventivnim ukrepom boste zaščitili sodelavce in tudi druge ljudi.
Tili Kojić
Anketa – Ali boste sebe in svoje otroke cepili proti novi gripi in zakaj?
1. Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., spec. klinične mikrobiologije
Proti sezonski gripi se cepim vsako leto in tudi letos sem se, in sicer 22. oktobra. Proti novi gripi H1N1 sem se cepil 6. novembra. Enako bo ravnala moja družina, skupaj s šestnajstletnim sinom, ki se bo cepil 24. novembra (prvi možni datum). Cepili se bomo, ker se zavedamo vseh koristi cepljenja.
2. Milan Jontes, profesor biologije na srednji šoli
Za zdaj se ne bom cepil, ker zdravilo še ni dovolj preizkušeno, zagotovo pa se bom še posvetoval s svojim zdravnikom!
3. Alenka Mirt Iskra, TV-voditeljica in novinarka na področju zdravstva
Ker je najmlajša hčerka Lina alergična na beljak in se še doji, se ne bom cepila, ker cepivo vsebuje jajčne beljakovine, pa tudi veliko živega srebra, ki bi ga moja mala dobila z mlekom. Iz enakega razloga ne bom cepila Line, starejša, četrtošolka Neli, pa prav zdaj preboleva virozo in se ne sme cepiti.
Sicer pa menim, da se velja odločati na osnovi zdravnikovega nasveta ter lastnega občutka – in se tega držati. Mislim, da preveč različnih informacij lahko naredi več škode kot koristi. Sicer pa v naši družini strogo upoštevamo vse preventivne ukrepe: jemanje vitaminov A, C in D, redno umivanje rok ter razkuževanje in zračenje prostorov.
4. Melqart Mohamad Berro, dr. med., spec. splošne medicine, moj zdravnik splošne medicine 2008
Vsa EU priporoča cepljenje, zato ga tudi pri nas. Veliko ljudi je zaskrbljenih, ker v Švici cepljenja ne priporočajo, toda Švica ni del EU, zato se o teh vprašanjih odloča samostojno. Cepljenje proti novi gripi priporočajo tudi njihove zdravstvene oblasti, ker pa menijo, da neželeni učinki niso dovolj raziskani, ga odsvetujejo nosečnicam in otrokom.
Za zdaj ni podatkov o pomembnejših neželenih učinkih cepljenja. Sam se bom cepil, če se bo gripa zelo razmahnila. Če se kdo želi cepiti, mu svetujem, naj se. Vsekakor pa vsem priporočam, naj skrbijo za osnovno higieno rok, kašljajo in kihajo naj v robčke za enkratno uporabo, poleg tega naj se čim manj zadržujejo v zaprtih obljudenih prostorih, denimo v nakupovalnih središčih. Razlogov za panika v tem trenutku ni, enako velja za zapiranje šol, vrtcev ipd.
5. Petra Majdič, vrhunska tekačica na smučeh
Tako kot v zadnjih letih sem se tudi letos cepila proti navadni gripi, proti novi pa se bom na priporočilo Olimpijskega komiteja predvidoma cepila na začetku decembra, po prihodu iz Skandinavije.
6. Marta Macedoni Lukšič, zdravnica
Ne jaz ne otroci se ne bomo cepili proti gripi. Razlog: smo v dobri telesni in duševni kondiciji, zato tudi v primeru bolezni ne pričakujem zapletov. |
NE ZAMUDITE
Nova gripa – dileme cepljenja
Prispeval/a: hetLicht dne sobota, 26. december 2009 @ 14:47 CET
V pričakovanju razumnejših člankov vas lepo pozdravljam,
Sonja