Očitno vegetarijanska prehrana vedno bolj prodira na jedilnike Slovencev, kajti število restavracij, lokalov in trgovin z brezmesno ponudbo raste. Dve največji dietetični organizaciji na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) pravita, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanskih diet primerne za vse življenjske cikle, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče, ter da vegetarijanska in veganska dieta lahko zadovoljita potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12, vitaminom A, omega-3 maščobami in jodom.

Toda ali lahko zgolj z vegetarijansko hrano opravljamo tudi hude fizične napore, denimo pri delu ali v vrhunskem športu? Stališče znanstvenikov in dietetičnih organizacij je, da je vegetarijanska dieta primerna za vse vrhunske športnike. Pri športnih dosežkih igrajo glavno vlogo ogljikovi hidrati, ki   optimizirajo mišice in rezervo glikogena v jetrih ter omogočajo športnikom dolgotrajne napore.

Količina proteinov, naj bodo iz mesa ali rastlin, v dieti vrhunskih športnikov predstavlja neznaten delež. Znano je tudi, da ima meso v povprečju manj vsebnosti železa kot žita in stročnice. Raziskava Physical fitness and vegetarian diets: is there a relation?, ki jo je objavil  David C. Nieman v American Journal of Clinical Nutrition, potrjuje, da pri športnikih, ki ne jedo mesa, ni pomanjkanja železa in drugih mineralov.

Eksperimenti v laboratorijih med vegetarijanci in vsejedci
V nizu primerjalnih testov vzdržljivosti, ki jih je vodil Dr. Irving Fisher iz univerze Yale, so se vegetarijanci odrezali dvakrat bolje od vsejedcev. Ko so vsejedci začeli uživati 20 % manj beljakovin, se je njihova vzdržljivost povečala za 30 %. V drugem testu so osebe, ki so pred naporom zaužile vegetarijansko hrano, kolesarile na sobnem kolesu trikrat dalj časa kot osebe, ki so pred naporom jedle meso in popile mleko. Pri testu z ročaji so imeli vegetarijanci dvakrat boljši rezultati kot vsejedci, poleg tega so si tudi bistveno hitreje opomogli zaradi utrujenosti.

Kdo so vegetarijanci med vrhunskimi športniki?
Če se vsi znanstveniki in strokovnjaki za dietetiko motijo in je tradicionalna predstava, da je  meso potrebno za vrhunske predstave, pravilna, potem ne bi smeli najti toliko vegetarijancev med vrhunskimi športniki. Več kot sto športnih zvezd se prehranjuje vegetarijansko in sicer v petindvajsetih različnih športih, kjer je potrebna vzdržljivost, moč, koordinacija in gibčnost.

Vrhunski športniki vegetarijanci so prisotni v baseballu, košarki, dviganju uteži, boksu, kolesarjenju, plavanju, hoji, fitnesu, nogometu, gimnastiki, drsanju, jadranju, karateju, maratonu, veslanju, jadralnem letenju, smučanju, deskanju na snegu, tenisu, triatlonu, bodybuildingu, rokoborbi, ameriškem nogometu in  atletiki. Ti športniki so samo s hrano rastlinskega izvora postali svetovni prvaki, nosilci zlate olimpijske medalje, svetovni rekorderji, najbolj koristni igralci, turnirski zmagovalci, nacionalni šampioni, zmagovalci grand slama…

Naštejmo nekaj vrhunskih športnikov vegetarijancev:
Paavo Nurmi: Tekač na dolge proge, nekdanji nosilec dvajsetih svetovnih rekordov in dobitnik devetih olimpijskih medalj.
Gilman Low: Body builder in nosilec devetih svetovnih rekordov
Peter Hussing: Evropski boksarski prvak v težki kategoriji
Edwin Moses: Olimpijski prvak, ki je bil kar osem let nepremagan.
Carl Lewis: Osvojil devet zlatih olimpijskih medalj v atletiki.
Dave Scott: Šest krat zmagal na triatlonu ironman.
Nicky Cole: Prva ženska, ki je prehodila do severnega pola.
Johnny Weissmuller: Nekdanji nosilec šestih svetovnih rekordov v plavanju.
Art Still: Profesionalni obrambni nogometaš, ki je bil izbran za najbolj koristnega igralca.
Billy Jean King, Chris Evert, Martina Navratilova, Peter Burwash: Zmagovalci toliko teniških turnirjev, da bi lahko z njihovimi pokali napolnil bazen.
Bill Pearl: Bodybuilder in štirikratni mister Universe.
Ridgly Abele: Svetovni prvak v karateju in osemkratni nacionalni šampion.
Cheryl Marek in Estelle Gray: Svetovna prvaka v kolesarskem krosu.
Ruth Heidrich: Zmagovalec več kot 800 triatlonov in tekov.
Japonsko baseball moštvo: Iz zadnjega mesta na lestvici so se povzpeli na sam vrh, potem ko so vsi člani ekipe začeli jesti samo vegetarijansko hrano.

Povsem možno je, da nekateri vrhunski športniki sploh ne govorijo v javnosti, da so vegetarijanci. Kajti to je lahko ena od njihovih skritih prednosti pred konkurenco.

Vir: http://www.eatforsports.org/

Vegetarijanci premagali mesojedce v dolgotrajni hoji
V daljnem letu 1898 se je na športnem prizorišču pripetilo nekaj posebnega - neverjetnega. V nedeljo 26. junija je organiziralo Berlinsko društvo za telovadbo tekmovanje v hitri hoji na 112,5 kilometrih, ki jih je bilo treba premagati v 18 urah. Ob 4 zjutraj je začelo marširati 23 mož, med njimi 8 vegetarijancev. Prvi mesojedec je rabil dobre pol ure dalj kot zadnji vegetarijanec in je bil popolnoma izčrpan, medtem ko so vsi vegetarijanci prispeli na cilj v zelo dobri kondiciji.

Noben drug mesojedec ni prispel na cilj v določenih 18 urah. Rezultat torej: od 8 vegetarijancev jih je prišlo na cilj kot zmagovalci (sedmi je živahno korakal do km 89, ko se mu je eden od sandalov raztrgal, osmi pa je v predpisanem času dospel do 60 km). Od 15 krepkih mesojedcev je le eden prišel do cilja v predpisanem času. Te podatke je kot prvi odkril pokojni zgodovinar dr. France Susman.

Vegetarijanstvo in himalaizem
O izkušnjah z vegetarijansko hrano smo vprašali tudi prim. mag. Iztoka Tomazina, dr. med., ki ima več kot dve desetletji status vrhunskega športnika (svetovni in mednarodni razred) v alpinizmu: »Prepričan sem, da je možno biti vrhunski športnik – vegetarijanec, kar dokazujejo številni primeri. To velja tudi za dejavnosti, ki zahtevajo najvišjo stopnjo dolgotrajne vzdržljivosti,npr. v vrhunskem alpinizmu in himalaizmu, kjer trajajo napori več dni nepretrgoma, z redkimi vmesnimi počitki pa tudi več tednov zapored.

V visokogorju je še težje zagotoviti kakovostno, lahko prebavljivo hrano, pa tudi procesi prebave in presnove so oteženi in upočasnjeni zaradi vplivov velike nadmorske višine, Kljub temu je več vrhunskih alpinistov in himalajcev bilo ali so vegetarijanci. Od tujih se ta hip spomnim legendarnega angleškega alpinista Douga Scotta, ki še zdaleč ni osamljen primer. Kakovostna vegetarijanska prehrana med drugim manj obremenjuje organizem, da etičnih momentov, ki naj bi bili pri z naravo tesno povezanih športnikih zelo pomembni, sploh ne poudarjam.«

Vegetarijanstvo in fizično poklicno delo
Tudi med navadnimi smrtniki, ki pri svojem poklicu vsakodnevno opravljajo izredno naporna fizična dela, najdemo osebe, ki ne uživajo hrane živalskega izvora. Eden od njih je Stanko Valpatič, kmetovalec iz Ostrožnega pri Ponikvi. Na vprašanje kakšne so njegove izkušnje z vegansko hrano, je odgovoril: »Mesa ne jem že skoraj dvajset let. Ostale proizvode živalskega izvora pa sem opustil pred približno sedmimi leti.

Torej lahko resnično iz izkušenj govorim o počutju, vzdržljivosti, življenjski energiji, kakor o fizični moči pri teh različnih navadah prehranjevanja. Mladostniška leta z mesno prehrano so bila zelo aktivna, bilo je vedno zadosti dela doma na kmetiji, z veliko športa in treningov. Ja, lahko rečem, da se v teh letih morda še navidezno najmanj občuti škodljivost živalske prehrane, kajti mlado telo veliko prenese. Toda, ravno takrat, ko se kosti in telo oblikujeta, je pomembna zdrava in pravilna prehrana, katera nam nato v srednjih letih in starosti prinaša bolezen ali zdravje.

Prvi dnevi in meseci vegetarijanstva so mi prinesli nekaj zanimivih izkušenj. Šlo je npr. za nenavaden občutek kot, da mi nekaj primanjkuje. Ja, res lahko povem, da meso deluje kot poživilo. Dlje so naše celice programirane s mesnim poživilom, težje ga je opustiti. Vendar, če se tega lotimo celovito, torej, tako da razmislimo, analiziramo  in se vedno znova vprašamo ali je res nujno, smiselno in zakonito rediti, ubijati in jesti živali, lažje in zavedno premagamo zasvojenost z mesom.

Moja izkušnja z vegetarijanstvom je bila dobra, torej še naprej sem lahko opravljal in delal vse kot prej brez večjih sprememb. Z veganskim načinom prehranjevanje, torej brez vsega živalskega, pa je prišlo do pomembnih in bistvenih sprememb. Potreboval sem manj hrane in manj spanja, imel pa vedno več energije. Počutje zelo dobro, nobenih bolezni,  še posebej pa me je veselilo, da je fizična moč ostala.

Pravzaprav še več, s zelo malo hrane lahko delam osemnajst ur na dan tudi težka fizična dela. V teh dvajsetih letih, sem resnično opazil naslednje: ko se naše celice programirajo nazaj na naravno, živo brezmesno hrano oz. hrano neživalskega izvora, šele opazimo in občutimo kako veliko, veliko lažje in lepše bi lahko živeli.

Damjan Likar

Vir: revija Osvoboditev živali, avgust 2009