Večletni proračun Evropske unije si je najlažje predstavljati kot veliko torto, razrezano na sedem približno enako velikih delov, pri čemer vsak del predstavlja eno proračunsko leto. Ker se trenutni večletni finančni okvir izteče leta 2013, je Evropska komisija junija 2011 pripravila predlog za obdobje 2014–2020, o katerem zdaj živahno razpravljajo institucije EU.

Kaj je večletni finančni okvir?
Večletni finančni okvir v grobem predpisuje proračunske odhodke in prihodke za sedemletno obdobje ter določa najvišje zneske (zgornje meje) za vsako pomembno področje porabe proračuna Unije. Vendar večletni finančni okvir ni proračun EU za sedem let, saj se morata Evropski parlament in Svet EU, »proračunska organa« Unije, vsako leto dogovoriti o proračunu za naslednje leto.

Večletni finančni proračun je tako mehanizem, ki zagotavlja, da je poraba EU predvidljiva in hkrati zavezana strogi proračunski disciplini. Po drugi strani ni le proračunski, pač pa tudi politični okvir delovanja Unije, saj določa, na katera področja bo EU v prihodnjih letih vložila več ali manj skupnih sredstev.

Evropska komisija za porabo v naslednjih sedmih letih predlaga 1.025 milijard evrov za obveznosti in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar je višja vsota v primerjavi s sedanjim večletnim okvirom 2007–2013, a nižja po deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) držav EU.

Predlagana je uvedba dveh novih virov lastnih sredstev. Prvi temelji na obdavčitvi finančnih transakcij, drugi pa na nacionalnih prejemkih iz DDV. Z uvedbo lastnih sredstev želi Komisija preprečiti mučne razprave o tem, kolikšen delež posamezna članica prispeva v skupni proračun in koliko denarja se prek politik ter programov k njej »vrne«.

Predsednik Evropske komisije Barroso o novostih finančnega okvirja:

»Odslej mora biti vsak zahtevani znesek tesno povezan s cilji in prednostnimi nalogami, o katerih smo se skupaj dogovorili. Zato bo vsak porabljeni evro večnamenski. Hkrati lahko okrepi kohezijo, poveča energetsko učinkovitost in okrepi boj proti podnebnim spremembam ter spodbuja socialne cilje, poviša zaposlenost in zmanjša revščino.«

Katera dva nova vira za polnjenje proračuna predlaga Komisija?
Ker je bil finančni sektor sopovzročitelj nastanka gospodarske krize, Komisija meni, da bi moralprispevati tudi k blaženju krize. Davek na finančne transakcije naj bi tako obdavčil transakcije med finančnimi institucijami. Komisija predlaga 0,1-odstotno davčno stopnjo na prihodek od delnic in obveznic ter 0,01-odstotno stopnjo na ostale finančne proizvode.

Davek bo vplival izključno na finančni sektor, in sicer na ustanove s sedežem v EU in tudi vse druge, ki imajo dovoljenje za poslovanje na evropskih trgih. Državljani in podjetja ne bi bili obdavčeni, saj stanovanjski krediti, bančna posojila, zavarovalne pogodbe ipd. niso vključeni v predlog.

Prihodki iz davka bi se razdelili med EU in države članice. Del davka bi se uporabljal kot vir lastnih sredstev EU, ki bi delno zmanjšal nacionalne prispevke v proračun EU in razbremenil državne blagajne.

Drugi predlagani novi vir evropskega proračuna je evropski davek na dodano vrednost (DDV). Nadomestil naj bi sedanji vir, ki ga prek nacionalnih DDV-jev poberejo države članice. Nov vir lastnih sredstev iz naslova DDV bi vzpostavil resnično vez med nacionalnim in evropskim davkom ter spodbudil dodatno uskladitev nacionalnih sistemov za DDV. »Cilj uvedbe novih virov financiranja proračuna EU je v tem, da bi namesto dosedanjega sistema, ko se proračun financira predvsem s prispevki držav članic (vir na osnovi BND), v večji meri začeli koristiti resnične lastne vire EU.

Po mojem mnenju bo kar veliko težav – ne le političnih, temveč tudi povsem praktičnih – na poti morebitnega uvajanja novih virov financiranja proračuna EU. Ne bi bil presenečen, če na koncu pogajanj predlogi Evropske komisije na tem področju sploh ne bodo sprejeti oziroma bodo sprejeti v obliki, ki bo bistveno drugačna od predloga Evropske komisije,« pravi dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Zakaj bi moral biti nov finančni okvir sprejet najpozneje leta 2012?
Za doseg soglasja o pravnih podlagah za vse večletne programe in projekte, ki se bodo financirali v okviru večletnega finančnega okvira (na področjih, kot so raziskave, izobraževanje, kohezija, razvojna pomoč), je potrebnih 12 do 18 mesecev. Da bi se lahko ti programi začeli izvajati januarja 2014, je treba doseči politično soglasje o zgornjih mejah za večletni finančni okvir najpozneje leto in pol pred začetkom veljavnosti okvira.

Novosti v novem finančnem okviru

• Uvedba instrumenta za povezovanje Evrope, s katerim se bodo financirala čezmejna energetska in prometna omrežja ter informacijsko-tehnološka infrastruktura.

• Tri glavne sheme financiranja za raziskave in razvoj (program za konkurenčnost in inovativnost, sedmi okvirni program ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo) bodo združene v okviru skupnega strateškega okvira, imenovanega Obzorje 2020.

• Vključitev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada v skupni strateški okvir, ki bo zajemal tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

• Več sredstev za raziskave in inovacije.

• Prednostne naloge okoljske politike in podnebnih ukrepov bodo vključene v vse glavne instrumente financiranja EU.