Na Brdu pri Kranju so strokovnjaki iz Slovenije in sosednjih Avstrije in Hrvaške ter iz Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) na mednarodni konferenci z naslovom Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do zdravja in zadovoljstva delavcev? govorili o različnih vidikih izpostavljenosti delavcev stresu in drugim psihosocialnim tveganjem, vzrokih za slabo počutje delavcev pri delu ter pomenu dobrega vodenja in organizacije dela.

Skrb za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu, kjer je ogroženost slovenskega delavca po raziskavah Eurostata višja od povprečja EU, ne vplivata le na zdravje posameznika, temveč tudi na produktivnost in inovativnost delavca na delovnem mestu. Na konferenci so sodelovali tudi trije ministri; ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za zdravje Milojka Kolar, minister za delo in pokojninski sistem Republike Hrvaške prof.dr. sc. Mirando Mrsić dr. med. in še številni drugi tuji in domači strokovnjaki.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je konferenco organiziralo zato, da bi delodajalcem in delavcem ponudilo vpogled v različne vzroke za slabo počutje na delovnem mestu, ki vodi v slabše zdravje, psihosocialne motnje, absentizem in manjšo produktivnost ter ponudilo možne rešitve in dobre prakse, kako pristopiti k obvladovanju teh tveganj. Odgovorne  želijo spodbuditi k uvedbi potrebnih sprememb v organizaciji dela, v načinu vodenja in v komunikacijskih poteh s svojimi sodelavci, da bi se delavci v Sloveniji pri delu počutili bolje, da bi bili bolj zdravi in s tem prispevali svoj delež v vzdržni, humani in socialno pravični družbi.

Izpostavljenost delavcev se sicer znatno razlikuje glede na sektor aktivnosti, spol, starost in poklic, a skupne številke kažejo na splošno zaskrbljujoče stanje. V Evropi namreč kar 25 odstotkov delavcev navaja, da stalno oziroma večino delovnega časa doživljajo z delom povezan stres, približno enak je odstotek tistih delavcev, ki menijo, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Na drugi strani se 80 odstotkov delodajalcev v Evropi sicer zaveda, da je stres v delovnem procesu problem, a jih večina nima izdelanega sistematičnega pristopa za obvladovanje psihosocialnih tveganj.

William *censored*burn iz Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in Oscar Vargas iz Evropske fundacije za izboljšanje življenjskega in delovnega okolja sta v prvem skupnem poročilu teh dveh institucij izpostavila, da je kar 72 odstotkov slovenskih anketirancev v raziskavi ocenilo, da na delovnem mestu stres doživljajo zelo oziroma dokaj pogosto, skoraj 60 odstotkov pa jih opravlja visoko intenzivno delo. Poleg tega, da smo Slovenci na delovnem mestu izpostavljeni zahtevam po hitro in učinkovito opravljenih nalogah, trpimo zaradi prevelikega obsega delovnih nalog in slabe organizacije dela. Zelo nas teži tudi negotovost zaposlitve.

Kot je povzeti iz ugotovitev dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se zdi, da smo v Sloveniji od pojma prožne varnosti, ki je v interesu tako nacionalnega gospodarstva, kot delodajalcev in do neke mere tudi delavcev, zdrsnili v prekernost. Do prekernih delavcev delodajalec nima nikakršnih obveznosti iz naslova varnosti in zdravja pri delu. Prekerni delavec se ne istoveti z delodajalcem, zato je tudi njegovo počutje pri delu za delodajalca irelevantno. V takem položaju izgubljajo vsi, delodajalec, prekerni delavec, in ne nazadnje tudi delavec, ki načeloma zaradi svojega zaposlitvenega statusa uživa polno pravno varnost. Slednji se namreč zaveda, da bo v primerjavi s prekernim delavcem za delodajalca lahko nekonkurenčen in bo morda zamenjan z novim prekernim delavcem.

Neustrezno obravnavanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, kamor poleg stresa spadajo tudi trpinčenje, nasilje in druge oblike, lahko vodi v duševne in vedenjske motnje ter druge zdravstvene težave, kot so glavoboli, rane na želodcu, povišan krvni tlak in infarkt ter v različne odvisnosti, depresijo in celo samomor. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so duševne in vedenjske motnje med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost in prezgodnjo upokojitev. Da se psihosocialna tveganja na delovnem mestu povečujejo in da se jih moramo kot družba čim prej naučiti učinkovito obvladovati, potrjuje tudi dejstvo, da se je, kot ugotavlja mag. Dušan Nolimal, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v zadnjih desetih letih poraba pomirjeval in antidepresivov v Sloveniji podvojila.

Poleg dobrih delovnih razmer na kakovost delovnega mesta in s tem zdravje zaposlenih vplivajo tudi druge, na videz majhne stvari, kot so zagotavljanje povratnih informacij, učenje in poklicne priložnosti, samostojnost pri opravljanju nalog, podpora sodelavcev, dobra organizacija delovnega procesa in uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem. Obvladovanje stresa na delovnem mestu kot dejavnika psihosocialnega tveganja je kontinuiran proces, h kateremu je treba pristopiti tako z vidika posameznika (s telesno aktivnostjo, učenjem upravljanja časa, spremembo okolja ipd.) kot z vidika organizacije (z načini vodenja, organizacijo dela in komunikacijo).

Anketiranci v Sloveniji stres, kateremu so po njihovih  ocenah izpostavljeni pri delu, pripisujejo slabi organizaciji dela, preobremenjenosti in neustreznim odnosom med nadrejenimi in podrejenimi, je zaključke konference povzela ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Psihosocialna tveganja, po besedah ministrice niso samo problem delavcev, ki so jim izpostavljeni, ampak so tudi problem delodajalca, celo širše, psihosocialna tveganja so družbeno ekonomski problem, zato jih je treba oceniti kot vsa druga tveganja ter sprejeti in izvesti ukrepe za njihovo obvladovanje. Programi obvladovanja stresa pri delu bodo bolj učinkoviti, če se bomo najprej osredotočili na prepoznavanje in odstranjevanje vzrokov, ki lahko pripeljejo do stresa pri delu. Pomembno je torej, da takšni programi temeljijo tudi na poglobljeni analizi organizacijske klime in načina upravljanja s človeškimi viri, ter opredelitvi poglavitnih stresorjev v konkretnem delovnem okolju.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je ob koncu poudarila, da so na ministrstvu v preteklih letih, ob sprejemu zakona o varnosti in zdravju pri delu v letu 2011 in ob sprejemu zakona o delovnih razmerjih v letu 2013, opredelili obveznosti delodajalca v zvezi s psihosocialnimi tveganji, opredelili oceno tveganja kot obvezno orodje delodajalca tudi glede obvladovanja tovrstnih tveganj, izdelali generično spletno orodje (OiRA) za ocenjevanje psihosocialnih tveganj, ki bo služilo razvijalcem za izdelavo sektorskih spletnih orodij in zakonsko opredelili obveznost delodajalca, da načrtuje in izvaja aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. Ministrstvo za zdravje je pripravilo in v tem trenutku, pred obravnavo na ekonomsko socialnem svetu, usklajuje Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Na podlagi podzakonskega akta so uvedli obvezno usposabljanje strokovnih delavcev za varnost pri delu na področju psihologije dela, organizacije dela in promocije zdravja na delovnem mestu.

Veliko je že bilo opravljenega, je dejala ministrica, kljub temu pa po njenem mnenju z učinki ne morejo biti zadovoljni. Zato bodo po njenih besedah spodbudili socialne partnerje, da bodo začeli s pripravami na sprejem dveh nacionalnih sporazumov, ki bosta sledila okvirnima sporazumoma evropskih socialnih partnerjev, in sicer Okvirnemu sporazumu o stresu v zvezi z delom iz leta 2004 ter Okvirnemu  sporazumu o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu iz leta 2007. „Trdno verjamemo, da je le zdrav in zadovoljen delavec pripravljen in motiviran delati dlje, najmanj pa do starosti, ki je določena kot pogoj za starostno upokojitev,“ je konferenco zaključila ministrica dr. Anja Kopač Mrak. 

Več informacij: http://www.osha.mddsz.gov.si.
EU-OSHA: https://osha.europa.eu/sl.
Eurofound: http://www.eurofound.europa.eu/.