Nova priporočila, kako povečati varnost slovenskih otrok na internetu

Spretnejši, bolj vešči starši nudijo znanje in pomoč svojim otrokom ter prijateljem staršem

Ta teden se bo Evropska komisija sestala z deležniki širom Evrope in razpravljala o tem, kako ustvariti boljši internet za otroke. Raziskovalci projekta EU Kids Online so ob tej priložnosti v novem poročilu objavili različna priporočila, kako izboljšati izkušnje otrok na internetu v posameznih državah EU. V Sloveniji še posebej priporočajo akcijo, ki bi spodbudila izobraževanje o varni in odgovorni rabi interneta po principu starši-staršem in starši-otrokom.

Raziskava EU Kids Online razkriva, da je učenje spletnih veščin in znanj najučinkovitešje, ko starši učijo svoje otroke in svoje prijatelje starše. Doc. dr. Bojana Lobe s Fakultete za družbene vede, vodja EU Kids Online v Sloveniji, k rezultatom dodaja:

»Slovenski otroci, kot kažejo rezultati raziskave, se najraje naučijo spletnih veščin in načel varne rabe interneta prav od svojih staršev – seveda tistih, ki imajo ta znanja. Potemtakem bi bilo smotrno še dodatno spodbuditi tovrstno izobraževanje znotraj družine. Žal pa vsi starši nimajo zadostnih znanj in veščin, da bi lahko pomagali svojim otrokom. Rezultati nadalje kažejo, da se starši tovrstnih veščin najraje učijo od svojih prijateljev staršev, kar pomeni, da bi morali spodbuditi iniciative, kjer se tovrstno znanje širi znotraj določenih socialnih omrežij – starši staršem in starši otrokom (v nasprotju z pretežno uveljavljeno prakso šole otrokom in šole staršem.«

Stara priporočila niso več primerna

Vse več otrok uporablja internet na mobilnih napravah (pametni telefoni, tablice in podobne naprave), zato postaja trdi stil starševskega posredovanja -  blokiranje in omejevanje dostopa -  neučinkovit. Prav tako stara priporočila,kot na primer »postavimo računalnik v dnevno sobo«, ki so bila še nedavno nazaj učinkovita, ne delujejo več.

Zato je izredno pomembno, da starše spodbujamo v tako imenovanem mehkem stilu starševskega posredovanja – kontonuiran pogovor  o uporabi in skupna uporaba interneta med starši in otroci, lahko tudi skupino staršev in otrok, ki so bodisi sorodniki, prijatelji itd.

Dr. Leslie Haddon, britanski raziskovalec, ki  skupaj s kolegi  vodi EU Kids Online projekt na  LSE, pravi:

»Danes prvič objavljamo podatke 33 držav, ki omogočajo direktno primerjavo izkušenj otrok, ko uporabljajo internet v različnih državah. Te mednacionalne razlike pomenijo, da ena sama rešitev, ki bi bila primerna za vse starše in otroke, ne obstaja.«

Več informacij:

Nacionalni pogledi “National Perspectives” je strnjeno primerjalno poročilo,  ki v nekaj točkah kaže glavne značilnosti uporabe interneta med otroci v 33 državah. Poročilo v večji meri temelji na  anketi, opravljeni z 25.000 otroki in starši v Evropskih državah. 

Celotno poročilo najdete na spodnji povezavi:
http://www2.lse.ac.uk/media@lse/research/EUKidsOnline/EU%20Kids%20III/Reports/PerspectivesReport.pdf

Za več informacij se obrnite na doc. dr. Bojano Lobevodjo EU Kids Online v Sloveniji. 
Dosegljiva je na e-mail naslov bojana.lobe@fdv.uni-lj.si in na telefonski številki 01/5805-343.

Obiščite spletno stran projekta  www.eukidsonline.net.

Informacije o projektu:

• Cilj projekta EU Kids Online je poglobiti znanje o izkušnjah ter praksah otrok in staršev, povezanih s tvegano in varno uporabo interneta,  s tem pa informirati in posledično izboljšati aktivnosti promocije otrokom varnejšega spletnega okolja. Projekt financira Evropska komisija v okviru programa “ Safer Internet Programme” (SI-2010-TN-4201001).

• V okviru EU Kids Online projekta je bilo opravljenih 25,000 osebnih anket po gospodinjstvih med 9 do16 let starimi uporabniki interneta in njihovimi starši v 25 evropskih državah z uporabo stratificiranega naključnega vzorca, pri občutljivejših vprašanjih s samoizpolnjevalno metodo.
   
• V raziskavo so vključene naslednje države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Irska, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Turčija in Velika Britanija. Dodatno so v projekt vključene raziskovalne skupine iz Hrvaške, Islandije, Latvije, Luksemburga, Malte, Rusije, Slovaške in Švice.