Mesta so zažarela v soju novoletnih luči, prireditve na prostem se razvrščajo ena za drugo. V občudovanju prijetne svetlobe na novoletnih dreveščkih smo se v društvu Planet Zemlja malce pozanimali, koliko slovenskih občin je stara svetila zamenjalo z varčnejšimi in okolju prijaznejšimi LED svetili, ki v povprečju porabijo okrog 70 % manj električne energije kot stare žarnice in tako občutno manj onesnažujejo okolje.

Vprašalnik smo poslali vsem občinam, nanj pa se jih je odzval približno 15%.

Ena tretjina slovenskih občin, je že večino ali celo vse stare žarnice nadomestila z novimi LED svetili, medtem ko ostale, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starih svetil še niso zamenjale, a jih vendar v kratkem nameravajo.

Dober odstotek občin se je odločilo okrasiti javne površine s pomočjo otroške kreativnosti, saj bodo šole in vrtci prispevali ročno izdelane lampijončke in ostale okraske. Občine pa niso naklonjene le kvaliteti zelene narave, ampak so v letošnjem letu mislile tudi na živali. Kar 75 % občin letos ne bo imelo organiziranega ognjemeta, ostale pa ga bodo izvedle v povprečni dolžini šestih minut.

V čarobnih trenutkih prijetnih praznikov lahko uživamo tudi brez pokanja in v preprosti okrasitvi. Počasi, a vztrajno širimo zeleno miselnost in s skrbjo za naravo bomo preživeli priljubljene praznike.

Vesele praznike


Decembra mesta žarijo tudi ponoči

Nočni sprehod skozi prestolnico v veselem decembru je kljub mrazu lahko pravi užitek. Temo so pregnale novoletne lučke, ki nam kljub nočnemu mraku in pastem noči, dajejo občutek varnosti. Prejšnji teden smo zapisali nekaj ugotovitev anketne raziskave, ki smo jo v zvezi z varčnejšimi LED svetili naslovili na občine.

Ogromna količina okraskov pa je v nas zbudila tudi zanimanje o tem, koliko okraskov je pravzaprav obogatilo drevesa in poslopja hiš, koliko ur dnevno so prižgani, kakšna je posledično poraba energije in nenazadnje, koliko občinskega denarja smo davkoplačevalci za to namenili, ne da bi nas po tem kdo vprašal...

Anketni vprašalnik smo poslali vsem slovenskim občinam, nanj pa se jih je odzvalo slabih 15 %. Polovico anketiranih jih šteje manj kot 3000 prebivalcev, 20 odtotkov vprašanih občin ima med 3000 in 10000 ter 35 odstotkov jih ima več kot 10000 prebivalcev. Izmed mestnih občin se je odzvala edino MO Celje, vse ostale pa so naš vprašalnik ignorirale vključno s prestolnico, tako da se za sodelovanje zahvaljujemo predvsem manjšim občinam, ki so si vzele nekaj minut za izpolnitev ankete.

Večina slovenskih občin je novoletne lučke prižgala v prvem decembrskem tednu in jih bo ugasnila v prvi polovici januarja. Več kot polovica občin ima razsvetljavo prižgano od 8 do 10 ur na dan, le nekaj jih ima manj kot 8 ali več kot 12 ur dnevno. 75 % občin je odgovorilo, da bodo uporabile manj kot 2500 metrov novoletnih okraskov in da je ta količina enaka lanskoletni, pri 15 odstotkih je večja zaradi dopolnitve starih zalog, pri ostalih 10 ostotkih pa je manjša predvsem zaradi dotrajanih okraskov in varčevanja.

Z navedeno količino bo 80 % vprašanih občin poskrbelo tudi za okrasitev podeželja, ostale pa ne skrbijo za podežlje. Dobrih 60 ostotkov občin, ki so imele podatek o porabi električne energije, so navedle porabo manj kot 10000 kW, kar je v primerjavi z Ljubljano, ki je lani porabila 26400 kW, precej manj, manjšo porabo električne energije pa pričakuje le 10 odstotkov vprašanih občin.

Ob vseh teh podatkih o novoletni razsvetljavi nas je seveda zanimala tudi finančna stran decembrskega projekta. 65 % občin je za celotno izpeljavo novoletnega okraševanja, v katerega je vključeno nakup novih okraskov, montaža in demontaža svetil, poraba električne energije in morebitne prireditve, namenilo manj kot 5000 evrov, le ena občina bo namenila več kot 20000 evrov, ostale pa manj kot 15000 evrov.