Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Zvezdam televizijskih serij, ki se dogajajo v bolnišnicah, se preprosto ne morete upreti, toda ali te zdravstvene drame na malem zaslonu lahko ogrozijo vaše zdravje?

Verjetno je čar v brezmadežno beli halji in samozavestni hoji, ki izraža odločnost in kaže na to, da ta človek natanko ve, kam gre in kaj namerava narediti. Bolezni razbira na osnovi izvidov in posnetkov, ki so za preostanek sveta neznanka. Nemara pa gre za avtoritativno držo, ki jo izraža, ko stoji pred bolnikovo posteljo in govori: »Nič ne skrbite. Zdaj ste na varnem!

Začarani
Ne glede na odgovor pa nekaj zagotovo drži: televizijski zdravniki so povsem začarali občinstvo. Vse od prvih tovrstnih serij, češke Bolnišnice na koncu mesta iz osemdesetih let in nemške Klinike Schwarzwald s privlačnim dr. Udom, novejših Bolnišnice upanja z očarljivim Makom Harmonom, Urgence z Georgeom Clooneyjem in Goranom Višnjićem, Zdravnikove vesti ter Popolne preobrazbe z estetskimi kirurgi – naša obsedenost z zdravniki z malega zaslona ne popusti. Še več, z novimi serijami in novimi TV-zdravniki se le še krepi. Večina gledalk vzdihuje za zdravniki zaradi privlačnih teles, ki jih je slutiti pod belo haljo, medtem ko druge "padajo" na očarljivost, prepričljivost, zgovornost, a tudi precejšen odmerek cinizma do vsega (uganili ste, to je dr. House).

Karizmatični
Globoko v duši vsi vemo, da bolnišnice in njihovo osebje niti približno niso podobni svojim zloščenim TV-različicam. Prave bolnišnice so turobne, polne osebja povprečnega videza in občasno tudi neprijaznih stališč. Zakaj smo torej neskončno očarani nad bolnišnicami in zdravniki, ki jih gledamo na malih zaslonih? Psihologi razlagajo, da so TV-zdravniki izredno karizmatični, eden od razlogov za našo prevzetost pa je zamisel o reševanju, kar je značilna ženska fantazija. Zdravnik pozna naše najintimnejše duševne in telesne skrivnosti, zato mu lahko zaupamo, da nam bo rešil življenje. Podobno kot pravljični junak, ki vzbuja vtis, da se mu lahko v celoti in brez zadržkov predamo, saj bo poskrbel za nas in nas ljubil do konca dni. Ko je torej pred nami dr. House, nismo očarani samo zaradi njegovega poklicnega znanja in obnašanja, temveč tudi zato, ker je vsemogočni vitez v beli halji, ki hiti pomagat svojim bolnikom.

Tvegamo?
Ko se partner posmehljivo obregne, češ, spet boš gledala to trapasto zdravniško serijo, se naš najmočnejši argument glasi, da bi mu takšna traparija lahko nekoč rešila življenje. Navsezadnje je spremljanje zdravniških serij kot večleten študij medicine, specializacija in stažiranje … Ali pač … Kljub vsemu je korist, ki jo imamo od spremljanja vseh teh serij in tistega, kar se v njih zgodi in izgovori, vsaj obvladovanje osnovnih medicinskih izrazov.
Ali nam takšno psevdomedicinsko znanje res koristi? Ali pa nemara tvegamo, da postanemo popolni hipohondri, vsako banalno tegobo pripišemo smrtonosni bolezni ter za malenkosti kličemo rešilca?

Samodiagnoza
Strokovnjaki so resno zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da bi ljudje, ki spremljajo preveč medicinskih serij, začeli verjeti, da zmorejo diagnosticirati vsako bolezen, tako pri sebi kot pri bližnjih. Številni zdravniki trdijo, da se v ordinacijah že srečujejo s »TV-primeri«. Gre za ljudi, ki pridejo k zdravniku z »diagnozo«, ki so jo postavili na temelju tistega, kar so videli in slišali na televiziji, seveda skoraj nikoli s pravilno. Poleg tega se strokovnjaki bojijo, da bi se ljudje začeli izogibati obiskom pri zdravniku in se zatekali k samozdravljenju na temelju »znanja«, ki so ga pridobili s spremljanjem TV-serij.

Medicinski žargon
Kljub vsemu so medicinske drame na malem zaslonu prinesle tudi nekaj koristi. Če nič drugega, imamo vsaj jasno predstavo o tem, kaj naj bi zdravniki počeli. V preteklosti so namreč zdravniki veljali za nekakšne bogove. Napačne diagnoze so bile pogostejše, tudi zato, ker so le redki bolniki postavili pod vprašaj zdravnikovo strokovnost ali sploh zastavljali vprašanja. Vse več zdravniških serij pomeni tudi to, da nas je večina končno izvedela za osnove rutinskega pregleda. Še več, le redko kdo si ne upa več vprašati kaj več o svoji diagnozi ali poiskati mnenje drugega strokovnjaka. Zdravniki so še pred dvajsetimi leti morali diagnozo razlagati s skrajno preprostimi, ljudskimi besedami, zdaj pa večina bolnikov razume osnove medicinske žargona, saj se z njim nenehno srečujejo na televizijskih zaslonih.

Učinek Urgence
Zaradi medicinskih serij se nismo naučili samo tega, na katere simptome je treba biti pozoren, ampak vemo tudi, katere življenjsko pomembne medicinske preiskave je treba opraviti. To je pojav, ki so ga strokovnjaki imenovali »učinek Urgence«. Prikaz primera klamidije v britanski seriji Holby City je povzročilo znatno povečanje števila žensk, ki so obiskale zdravnika, da bi opravile test na to okužbo. Ni čudno, da avtorji tovrstnih serij resno jemljejo svojo odgovornost: študija britanskega medicinskega časopisa BMJ je pokazala, da je ena sama epizoda serije Casualty, v kateri je bil prikazan primer predoziranja s paracetamolom, že naslednji teden povzročila 17-odstotno povečanje števila podobnih poskusov samomora. Toda že z naslednjo študijo so ugotovili, da večina gledalcev zdaj pozna simptome predoziranja in ve, kako je treba ukrepati, če kdo zaužije preveč tablet.

TV drame
Priljubljene TV-serije so zelo natančne, saj pisci scenarijev pri svojem delu sodelujejo s pravimi zdravniki kot svetovalci. Scenaristi, producenti in TV-hiša se namreč želijo zavarovati pred širjenjem lažnih informacij, zaradi česar vsebino vsake epizode pred oddajanjem skrbno preverijo. Edina prava razlika je v tem, da večina dni v pravih bolnišnicah poteka precej monotono in po standardih, medtem ko se v medicinskih serijah vsak dan dogajajo velike drame – veliki požari, letalske nesreče, potresi, povrhu pa je prav vsak primer pa je nujen, zapleten in nekaj posebnega. V resnici bi le redko kateri zdravnik ali medicinska skupina lahko zdržala takšen tempo.

Je to pravi vzrok naše obsedenosti?
Strelne rane, srčni napadi, nujni porodi – zdravniki imajo vselej rešitev, pa naj je rana ali bolezen še tako redka ali bizarna. Če se že primeri, da televizijski bolnik kljub vsemu umre, se to zgodi šele potem, ko so najbolj sočutni (in najprivlačnejši) zdravniki dali od sebe prav vse. Ta neizogibni dogodek neredko spremljajo zdravnikove iskrene solze in trpeč izraz na obrazu. V resnici žal ni časa za objokovanje bolnikov in visoke besede, saj je treba izpolniti obrazce in formularje. Toda to je življenje!

TV-zdravniki imajo neskončno veliko časa za razpravljanje o čustveni preteklosti svojega bolnika ali poljub bolnice, ki so ji pravkar rešili življenje. Toda George Clooney, Goran Višnjić in Hugh Lorry bi v resničnem življenju verjetno omedleli ob pogledu na pravo kri, tako kot mi pred malimi zasloni. Če torej vaš zdravnik ni kaj prida privlačen, ne zna dobro z besedami ali vas kritizira, to še ne pomeni, da niste v pravih rokah.

Tili Kojić

TV in stvarnost

Priljubljene medicinske serije so pritegnile našo pozornost, toda v kolikšni meri so resnične?

Zdravnikova vest
Vsi zdravniki vzbujajo vtis, da so specializirani za vsa področja medicine.
STVARNOST: Medicinske informacije v tej seriji so natančne zaradi posvetovanja s pravimi zdravniki, toda večina zdravnikov ni specializirana za toliko področij.

Urgenca
Po postopku oživljanja v urgentni sobi okreva več kot tri četrtine bolnikov.
STVARNOST: Postopek kardiopulmonalnega oživljanja je uspešen samo, če je bolnik doživel šok in je njegovo srce možno znova pognati. Po prenehanju delovanja srca se manj kot polovica ljudi povrne v življenje.

Mladi zdravniki
V tej seriji bolniki nikoli ne čakajo na zdravnika. Čakalnice so vedno prazne!
STVARNOST: To je nerealna podoba vseh zdravstvenih sistemov na svetu.

Holby City
Zdravniki imajo neskončno veliko časa za kramljanje z bolniki.
STVARNOST: Večina zdravnikov nima dovolj časa za pogovor, ne glede na to, za kakšen pregled, analizo ali metodo zdravljenja gre.