Za uravnoteženo delovanje telesa sta potrebna primerna hrana in voda. Brez vode lahko človek zdrži le približno tri dni. Voda je namreč najboljše topilo in z njo se po telesu prenašajo hranilne snovi.

Najbolje je piti čisto vodo ali sveže sadne in zelenjavne sokove ter se izogibati sladkanim in alkoholnim ter gaziranim pijačam. Potrebna količina vode je odvisna od zunanje temperature in naše dejavnosti, saj s potenjem odvajamo odvečno vodo in se hladimo. Koža je naš največji organ in skoznjo oddajamo tudi odpadne snovi, lahko pa izgubljamo tudi potrebne rudninske snovi, na primer natrij in kalij. Zato je treba le-te ob močnem potenju nadomeščati.

Če nam primanjkuje določenih snovi, ki jih telo ne more sintetizirati samo, se poruši ravnovesje. Med temi snovmi so najbolj znani vitamini. Njihovo pomanjkanje privede do bolezni, kot so težave z očmi, kožo in sluznicami pri pomanjkanju vitamina A, skorbut in slabše delovanje imunskega sistema pri pomanjkanju vitamina C, rahitis pri pomanjkanju vitamina D itd.

Drug sklop nujno potrebnih snovi so minerali, kot so kalcij in fosfor za kosti, železo in baker za kri, jod za ščitnico. Pri tem je pomembno tudi njihovo razmerje v hrani, saj je od njega odvisno, v kolikšni meri jih bo organizem lahko izkoristil. Tudi nekaterih maščobnih kislin in aminokislin človeško telo ne more samo sintetizirati, jih pa nujno potrebuje, zato ne smejo manjkati v uravnoteženi prehrani.

Poleg same energetske vrednosti hrane, ki jo dobimo predvsem z ogljikovimi hidrati in maščobami, so za pravilno prebavo potrebne tudi vlaknine. Z njimi uravnotežimo energijsko vrednost hrane. Ljudje nimamo encimov za razkroj celuloze, ki obdaja rastlinske celice, nam pa pri tem pomagajo bakterije v debelem črevesu, ki so nujne za dobro prebavo. Pri daljši uporabi antibiotikov te koristne bakterije pobijemo in zato pride do prebavnih motenj.

Tudi pri nas medicina opozarja, da pretirano uživanje mesa in z njim povezanih maščob ni priporočljivo. V šolah učijo o prehranski piramidi, kjer je meso na vrhu piramide, kar pomeni, da naj bi ga bilo v prehrani najmanj, največ pa naj bi uživali zelenjave, žit, sadja in oreščkov, kar je bistvo vegetarijanskega načina prehranjevanja.

Naši obroki naj bodo pestri in jejmo rajši večkrat na dan po malem. Če prebavila naenkrat obremenimo z veliko količino hrane, telo po eni strani strada, po drugi pa višek energije, ki ga ne more porabiti sproti, kopiči v obliki maščobnih zalog. Tudi tu se kaže, da je uravnoteženost najboljša.

Zmerne količine glukoze v krvi, ki so na voljo za takojšnjo uporabo, so veliko bolj zdrave kot hitro naraščanje njene koncentracije po preveč kaloričnem obroku. Temu sledi naval inzulina iz trebušne slinavke, ki shrani glukozo v energijske rezerve, zato njena koncentracija hitro upade in spet začutimo lakoto ter po nepotrebnem posežemo po novem obroku. Tako se trebušna slinavka prehitro izčrpa in posledica je sladkorna bolezen, ki se čedalje bolj širi.

Poleg same energetske vrednosti je pomembna tudi biološka vrednost hrane. Rastline, ki rastejo v rastlinjakih, so z biološkega stališča veliko manj kakovostne kot rastline, ki rastejo v čim bolj naravnem okolju po principih ekološke in biodinamične pridelave. Starejše sorte so večinoma biološko več vredne od pridobljenih z genetskim inženiringom.

Uravnotežena hrana je temelj, na kateri gradite psihično uravnoteženo osebo, zato poskrbite, da bo ta baza res kakovostna. In vse ostalo bo precej lažje. 

Vir: druzina.enaa.com