Izgubljen v džungli

Radost ljubezni je možna samo, če si spoznal prej tudi radost samote; samo takrat imaš nekaj, kar lahko deliš. Sicer se srečata dva berača, se obesita drug na drugega in ne moreta zažareti. Ustvarila bosta trpljenje drug drugemu, saj bo vsak od njiju upal in umiral od potrebe da ga 'oni drugi izpolni'. Drugi bo upal enako. Oba sta slepa in ne moreta pomagati drug drugemu.

Slišal sem za lovca, ki se je izgubil v džungli. Tri dni ni mogel najti nikogar, ki bi ga vprašal za pot in postajal je bolj in bolj paničen – trije dnevi brez hrane v nenehnem strahu pred divjimi živalmi. Tri dni ni mogel spati, sedel je buden na nekem drevesu, v strahu, da bo napaden. Tam so bile kače, so bili levi, so bile divje živali.

Četrtega dne zgodaj zjutraj je zagledal moža sedečega pod drevesom. Lahko si predstavljate njegovo srečo. Spustil se je, objel moškega in rekel: »Kakšna sreča!« Drugi mož mu je vrnil objem in oba sta bila v trenutku srečna. Potem sta vprašala drug drugega: »Zakaj si tako srečen?«

Prvi je rekel: »Izgubil sem se in sem čakal da srečam nekoga.« In drugi moški je rekel: »Tudi jaz sem se izgubil in sem čakal da nekoga srečam. Toda če sva oba izgubljena, potem je najina sreča neumna. Zdaj sva samo izgubljena skupaj!«

To se zgodi: osamljen si in drugi je osamljen – potem se srečata. Najprej medeni tedni: ekstaza da si srečal drugega, zdaj ne boš nič več osamljen. Toda po treh dneh, ali če si dovolj inteligenten, po treh urah... odvisno od tega, koliko ste inteligentni. Če ste neumni, bo trajalo dlje, ker se ne boste nič naučili; inteligentna oseba pa lahko spregleda po treh minutah: »Kaj poskušava narediti? Ne bo se zgodilo. Drugi je osamljen ravno tako kot jaz. Zdaj bova živela skupaj – dve osamljenosti na kupu. Dve rani skupaj ne moreta pomagati druga drugi, da se ozdravita.«

Mi smo del drug drugega – noben človek ni otok. Pripadamo nevidni, a neskončni celini. A naša eksistenca je neomejena. Toda ta doživetja se zgodijo le ljudem, ki so samorealizirani, ki so v tako neznanski ljubezni sami s seboj, da lahko zaprejo oči, so sami in dejansko zažarijo. To je, za kar gre pri meditaciji.

Meditacija pomeni biti blažen v svoji samoti. Toda, ko postaneš blažen v svoji samoti, je ekstaze toliko, da je ne moreš več zadrževati. Preplavlja te. In ko te začne preplavljati, postane ljubezen.

Meditacija dovoli ljubezni, da se zgodi. In ljudje, ki ne poznajo meditacije, ne bodo nikoli spoznali ljubezni. Lahko se pretvarjajo da ljubijo, pa ne. Samo pretvarjajo se – kajti ničesar nimajo, kar bi dali, niso preplavljeni. Ljubezen je deljenje. Toda, preden lahko deliš, moraš imeti! Meditacija mora biti prva.

Meditacija je jedro, ljubezen je njegova okolica. Meditacija je ogenj, ljubezen je njegovo žarenje. Meditacija je cvet, ljubezen je njegov vonj.

Osho Transformation Tarot, karta 47
Prevod: Polona