Nenadne spremembe temperature, ki so stalnica letošnje zime, so za srčne bolnike in bolnike dihal lahko smrtonosne. "V tem času se poveča umrljivost starostnikov," poudarja Otorepec iz IVZ-ja.

"Vsaka sprememba temperature, ki se razteza med deset in dvajset stopinjami v parih dneh, je neke vrste šok za rastline, živali in ljudi. Otoplitev ljudje še vedno precej lažje prenašamo kot ohladitev," pojasni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Nenadne spremembe najbolj občutijo kronični bolniki, nosečnice in otroci," dodaja.

"Ob spremembi temperature oziroma ob vsaki spremembi vremena se spremeni tudi zračna masa in z njo električno polje, kar vpliva na nevrološki sistem. Pri posameznikih se pojavijo razdražljivost, glavoboli, pomanjkanje apetita," nadaljuje Kajfež Bogatajeva. Klimatologinja poudari, da negativni vplivi trajajo od nekaj ur do največ enega dneva.

Ko se otopli, je po besedah poznavalke najboljša samoobramba čim več časa preživeti na prostem. V zimskem času je manj možnosti za gibanje, zato moramo sami poskrbeti za rekreacijo, se podati na sprehod v naravo … "Ljudje, ki so vremensko občutljivi, bi morali imeti doma hidrometer in termometer, saj bi tako lahko spremljali nihanje temperature. Kombinacija visoke temperature in nizke vlage je namreč izredno obremenilna," konča klimatologinja.

Ogroženi bolniki in starostniki
"Nizke temperature najbolj prizadenejo posameznike, ki bolehajo za kroničnim bronhitisom, akutno boleznijo pljuč, prizaneseno pa ni niti kadilcem. Mraz pri slednjih lahko povzroči astmatični napad ali stalno vneto reakcijo na dihalih.

Druga rizična skupina so ljudje, ki imajo bolezni srca in ožilja. S tem, ko človeka zebe, se povečata frekvenca bitja srca in pritisk, organizem posledično poskuša ohraniti temperaturo, kar ga dodatno obremeni in v skrajnem primeru lahko pride do srčne kapi," opozarja Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Po napotkih strokovnjaka se v tem obdobju zaradi podhladitve poveča umrljivost starostnikov, saj imajo slabši občutek za mraz, posledično se tudi slabše odzivajo na nizke temperature. "Dejstvo je, da je fiziološki mehanizem pri starejših slabši, zato nekateri lahko umrejo že v hladnih stanovanjih," konča Otorepec.

Alkohol nas ne bo pogrel
"Alkohol širi žile, skozi periferijo se poveča pretok krvi in pride do hitrejšega izločanje toplote, kar pomeni, da nas bo še bolj zeblo. Poleg tega nam alkohol povsem zamegli občutek za toploto," izpostavlja Otorepec.

Vir: www.zurnal24.si