Za kaj sploh gre?
Osrednja ideja okoljske davčne reforme je znižati davčno obremenitev stroškov dela in omogočiti premik k obdavčitvi porabe okoljskih virov. Višji davki na porabo energije pomenijo finančno spodbudo za varčevanje in učinkovitejšo rabo energije, kar pripelje do pospešitve inovacij na področju novih tehnologij. Davčni prihodek se vrne davkoplačevalcem, npr. omogoči nižanje pokojninskih prispevkov (to se je zgodilo v Nemčiji). Z zniževanjem stroškov dela le-to postane cenejše, mogoče je ohraniti obstoječa delovna mesta in ustvarjati nova, predvsem v panogah z majhnim vplivom na okolje.

Zelena proračunska reforma ne zajema le davčnih vprašanj, pač pa tudi področja trgovanja z emisijami EU, zelena javna naročila in zelene javne naložbe ter sisteme za podporo obnovljivim virom energije.

Kaj je bilo do zdaj storjenega  v Sloveniji?
Prva celovita študija o zeleni proračunski reformi v Sloveniji sega v konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato je bila ustanovljena vladna delovna skupina, objavljena so bila poročila in študije na to temo, organizirale so se konference. Kljub veliko govorjenja pa v Sloveniji nikoli ni prišlo niti do osnutka  celovite reforme.

Delne reforme so bile uvedene z obdavčitvijo CO2  (že leta 1997) in davkom na CO2 za motorna vozila.  Čeprav oba davka sledita ideji vključevanja zunanjih stroškov v ceno, so davčne stopnje bistveno prenizke, da bi zgolj takšno obdavčevanje lahko imelo pomemben vpliv.

Proračunska kriza je pravi trenutek za nov zagon vladnih aktivnosti. Vladna delovna skupina za zeleno proračunsko reformo pod okriljem Ministrstva za finance je bila odpravljena in vnovič ustanovljena septembra letos v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

V svojem končnem poročilu je prejšnja delovna skupina prišla do zaskrbljujočih rezultatov.  Glavni argument delovne skupine je bil: okoljske dajatve (zlasti davki na energijo) so že visoke, prihodki iz teh dajatev pa so preveč negotovi. Zato po mnenju delovne skupine v bližnji prihodnosti ne moremo ničesar spremeniti, ne da bi ogrozili gospodarski razvoj Slovenije.

A mogoča je tudi druga razlaga:

• Nekatere okoljske dajatve so v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo nizke (področja odlaganja odpadkov, vode, motorna vozila).

• Glavno gonilo visokih prihodkov iz obdavčitve energentov je visoka stopnja porabe. Zlasti davčna stopnja za dizelsko gorivo je precej pod evropskim povprečjem, medtem se obseg prometa stalno povečuje.

• Še vedno obstajajo  okolju škodljive subvencije. Do zdaj v Sloveniji še niti nismo prepoznali vseh takšnih subvencij, ki bi jih bilo treba identificirati in nato postopno opustiti.

Zakaj priti na mednarodni posvet Zelena davčna reforma kot mehanizem izhoda iz krize?

Posvet  bo trajal pol dneva z zaključkom, v katerem bodo predstavljena glavna sporočila posveta, ob 12.30. Nekatere teme, govorci in predavatelji v dopoldanskem delu (podrobno v vabilu s programom):

• Nagovor evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika (video nagovor)
  
  
• Predstavitev Zelene proračunske reforme: Kai Schlegelmilch, mednarodni strokovnjak, ki je pomagal pri pripravi nemškega okoljskega davčnega zakona in je svetoval različnim vladam po vsem svetu
  
  
• Izsledki nove študije o učinkih nekaterih zelenih proračunskih reform na področju slovenskega gospodarstva: Aleksandar Kešeljević in Matjaž Koman, Univerza v Ljubljani, za UMAR
  
  
• Seznam možnih zelenih proračunskih reform za Slovenijo in ocena njihovega vpliva na državni proračun

Dodatni viri
Green Budget Europe: http://www.foes.de/themen/?lang=en

Kontakti v Umanoteri
Za organizacijska vprašanja glede posveta in odnose z mediji - Karmen Kogoj Ogris, karmen@umanotera.org , 01 439 71 00
Za strokovna vprašanja glede zelene proračunske reforme: Jonas Sonnenschein, jonas@umanotera.org, 01 439 71 00

Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize

Celostna zelena proračunska reforma za uravnoteženje javnih financ in trajnostni razvoj

20. september 2012 od 9. do 13. ure

Ekonomska fakulteta, soba P-207, Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana

Uravnoteženje javnih financ in trajnostni razvoj se ne izključujeta. Ukrepi za stabilizacijo javnih financ naj bi pripomogli k doseganju kratkoročnih varčevalnih ciljev, ni pa jasno, kakšen bo njihov vpliv na gospodarski razvoj. V tem kontekstu je na mestu razprava o priložnostih, ki jih prinaša celovita zelena proračunska reforma. Njeno sporočilo je kratko in jedrnato: obdavčiti, kar je nezaželeno,
ne, kar je zaželeno. (Tax bads, not goods!). Z drugimi besedami: povišati davke na porabo virov in izpuste in znižati davke na delo.

Na posvetu bomo:

• osvetlili priložnosti, ki jih Sloveniji prinaša zelena proračunska reforma, pri čemer želimo preseči zgolj teoretične razprave.
  
  
• združili domače in tuje strokovnjake, ki bodo predstavili specifične reforme in možnosti za implementacijo.

Povezali smo se z vodilnimi strokovnjaki na tem področju: Green Budget Europe, evropsko platformo za zeleno javnofinančno reformo. Vabimo vas, da se posveta udeležite in se aktivno vključite v proces in razpravo!

Kotizacije ni.

Predstavitve tujih strokovnjakov bodo potekale v angleškem jeziku brez prevoda v slovenski jezik.

Prijave sprejemamo do 19. septembra preko spletne prijavnice.

Dodatne informacije pri Nini Tome na 05 907 13 34 in nina.tome@umanotera.org.

Posvet organizira Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v sodelovanju z Green Budget Europe in Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Program   

Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize

20. september 2012 od 9. do 13. ure