Zakaj je UM lahko ovira na poti, ki nas pelje proti doživetju resnične harmonije življenja? Vsekakor se moramo najprej zavedati, da je UM orodje na nivoju fizičnega telesa in bi ga bilo kot takega potrebno tudi uporabljati. Istovetenje z UM-om kot tistim kar naj bi bili, vodi ljudi že nekaj tisoč let v trpljenje in bolezen. Nezmožnost obvladovanja mišljenja je strašna nadloga človeštva. Malo da ne, imamo ta nenehni miselni hrup, za nekaj povsem naravnega, kljub temu da je to le pokazatelj dejstva, da nas UM vodi. Torej vodi nas nekaj, kar bi po vseh naravnih zakonih moralo biti naše orodje.

Razsvetljenje je vsekakor konec trpljenja, kot je to rekel BUDA in konec trpljenja pomeni tudi konec te neznosne zasužnjenosti v prisiljenem mišljenju.

Lažni, po meri UM-a ukrojeni JAZ--ego, seveda potrebuje za svoje preživetje razne titule, naslove, pohvale, mora imeti bolj prav od sogovornika...ustvarja nešteto miselno emocionalnih procesov, ki jih v telesu čutimo kot čustva, saj drugače ne more preživeti. Um nas s svojimi mislimi in ostalimi instrumenti, ki jih ima prisiljuje, da živimo v prihodnosti ali preteklost, kjer seveda veselo spletkari tudi ego.


ZEN-ovski učitelji ravno zaradi tega dejstva učijo biti navzoč v tem trenutku, kolikor je najbolj mogoče. Hoditi po ostrini britve sedanjega trenutka...celotna njihova verjetno najbolj arhetipska filozofija življenja izvira iz teh besed...Pomnite; v tem trenutku ni EGA, v tem trenutku zdaj ste le vi, tisto kar ste, povezani z višjo zavestjo. V tem trenutku ne more preživeti niti trpljenje niti bolezen. Vse kar imate je ta trenutek, vse drugo je le slepilo...

Vsekakor je duhovno življenje še kako povezano z realnim življenjem. Duhovno ozaveščen človek ne je mesa...ne nosi krzna...za žejo pije vodo...ne potrebuje titul in nazivov...ne potrebuje avta za svoje življenje...ne podpira kapitalizma in s tem trpljenja in bolezni z nakupi nevrednih dobrin...v vsakem trenutku živi zavestno in dobro ve za kaj nekaj počne in nekaj ne počne...

Vse kar je ustvaril UM...(poglejte okoli sebe in poiščite predmet, ki je pozitiven in ga je ustvaril človeški razum)...je trpljenje in bolezen. Bodite iskreni in ne opazujte tega predmeta samo površinsko...razmislite kako je nastal, koliko živih bitij je trpelo zaradi tega...narav...okolje...??!

Potrebno je prepoznati UM, opaziti kaj počne, kako rojeva misli, kako se te misli po tem ko jih je sprejela zavest razbohotijo po telesu kot čustva...se dvigniti nad njegove procese in ga uporabiti takrat ko ga potrebujemo...postati moramo njegov gospodar. (Um obvladuje tudi zavest, ki bi morala voditi naše življenje od jutra do večera)

Um potrebuje lastnino, um potrebuje navezanost, um potrebuje zaljubljenost, ki je že v naslednjem trenutku bolečina, um prisiljuje človeka, da postaja pošast in hoče več in več...še in še, um ne gleda na ceno, ki jo plačujemo vsi, zaradi njegove nenadzorovane samouničevalne poti...

Um do popolnosti izrablja človeka, večina se sploh ne zaveda lastnega suženjstva. Kot, da bi bili v lasti nekoga in bi v tem človeku videli svojo istovetnost-sebe.

Ko se človek dvigne onkraj miselnih procesov, ko prične človek nadzorovati um se vse bolj zaveda vrednot, ki prihajajo od pravega JAZ-a...ljubezen...radost

Prevlada uma je seveda stopnja v evoluciji zavesti...prihaja skrajni čas, da prestopimo na višji nivo, sicer nas bo lastni um pokopal. Nobene garancije ni, da se to res zgodi...kot se je to na Zemlji nekaterim ljudstvom že zgodilo...

Torej UM je vsekakor tukaj, tudi ko se dvignemo nad njega je še vedno tukaj isti kot je bil prej le da imamo mi kontrolo nad njim.

"Premagati moramo sebe in ne bo več nasprotnikov."

Da ne bo nesporazumov bom razložil te besede, ki se zrcalijo pri vsakem človeku v vsakdanjem življenju. Človek je sestavljen iz več teles ali nivojev...vse to skupaj nas sestavlja in tvori celoto, ki ji rečemo človek. Vse v nas mora biti v harmoniji...ravnovesju...takrat človek deluje v skladu z višjo zavestjo s katero smo neprenehoma povezani. Kakršen koli "nasprotnik" nam pride naproti v obliki človeka ali dejanja...je potrebno v njemu prepoznati učitelja in učenca istočasno. Torej usoda nam je tega ali to pripeljala pred nas, da se nekaj naučimo in s tem premagamo in obvladamo znanje za napredovanje.

Ko sem stal na blazinah pred nasprotnikom...sem proti koncu mojih tekmovanj ugotovil, da sem borbo dobil takrat, ko sem bil v večji harmoniji kot je bil moj nasprotnik. Ko sem borbo izgubil sem se zavedal, da je bil moj nasprotnik takrat boljši. Spoštoval sem njegovo moč in za mene to ni bil poraz temveč le prestop na višji nivo in pravilno rešena lekcija.

Če se je v teh trenutkih umešal UM, kar se mi je v začetku kar nekaj časa dogajalo, so se seveda pojavila čustva, nezadovoljstvo...jeza...ali pa veselje ob zmagi.
Bolj, ko sem spoznaval te procese v sebi bolj sem premagoval in obvladoval svojo celoto...sebe. Vse se je postavljalo na svoje mesto kajti vse ima svojo nalogo v našem telesu.

Tako sem vse bolj premagoval sebe in tudi nasprotnikov je zmanjkalo, danes treniram veščino pri kateri ni borb, niti pasov, kajti ugotovil sem, da jaz ne potrebujem naslova...