Ko se sprehajaš po ulici samote,
kod hodiš, ko si tam?
Nihče ne pride ti naproti,
iščeš pot naprej, čisto sam.

Hodiš, hodiš sam naprej,
nekaj časa paše ti vse to.
A ko ne najdeš več poti,
se ti zdi, "ta ulica nima mej!"

Želiš si družbe,
pa čeprav samo metulja, da popestri ti dan.
Iščeš delo, hočeš službe,
Čeprav utrujen si in zaspan.


Ko težke veke ti zakrijejo pogled,
ljudi sanjaš spet.
In zjutraj se zbudiš z vestjo..
kako je z njimi lepo..

Ko si sam, se zaveš,
in si potihem priznaš..
Da sam nikakor ne uspeš,
pomembna je bližina, nekoga, ki ga rad imaš.