Naj telo ne bo posoda za odlaganje neizraženih čustev in njihove energije
Ujeta čustva si skušajo najti izhod na različne načine

Čustev ne moremo spreminjati na ukaz, velikokrat se pojavijo bliskovito, brez naše volje ali namere - Tisto, kar lahko spreminjamo, je naš odziv nanje - Boste tudi naslednjič zategnili mišice in navzven delovali, kot da vas ni prizadelo, ujezilo, prestrašilo?

Velikokrat v pogovorih izrečemo ali slišimo stavke: "Do grla sem sit tega dela" ali "Ta problem mi nažira želodec." Uporabljamo tudi prispodobe, kot sta: "Želim stati na svojih nogah" in "Odprla sem mu srce..."

Omenjene in mnoge druge besedne zveze govorijo tudi o tem, da so čustva tesno povezana s telesom. V zadnjem času tudi vse več znanstvenih raziskav potrjuje vpliv duševnih procesov na stanje in počutje telesa. Pričenjamo razumeti, kaj pomeni biti odgovoren za svoje počutje in zdravje. Ne gre zgolj za telesno gibanje, zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, izogibanje stresu ... Vse to je pomembno, toda za naše zdravje je pomembno tudi dogajanje v duševnosti in predvsem naše odzivanje nanje. Na področju razumevanja, odzivanja in spreminjanja čustvenih procesov pa smo skoraj začetniki. Kako ravnati s svojimi čustvi, da ne bomo škodili sebi in drugim. Kako se odzvati na čustva drugih? Kaj naj naredimo z jezo, strahom, zamero, žalostjo, tesnobo in vsemi drugimi čustvi, ki občasno ali kar pogosto izražajo svojo silovitost in moč. To so vprašanja, ki si jih mnogi zastavljajo.

Čustvena energija je pogosto ujeta v telesu

Seveda pa čustev nimamo zato, da bi nam bila v napoto ali da bi nam povzročala probleme. Naloga čustev je pravzaprav informiranje o tem, kaj se dogaja v nas. Kako pa se bomo na to informacijo odzvali, pa je seveda odvisno od nas. Žal v preteklosti nismo imeli prav veliko možnosti učenja razumevanja čustev, njihove logike in ustreznega ravnanja z njimi. Ravnali smo, kot smo bili naučeni in tudi tako, kot se je zdelo prav. Vemo, da ne slovimo kot čustveno odprt narod. Prej nasprotno. V našem okolju se je precej razširil način delovanja, ki je usmerjen v skrivanje, prikrivanje in zatiranje čustev. Veliko časa in energije porabimo, da to silno energijo obdržimo pod kontrolo razuma. Če to storimo občasno, ko presodimo, da je najbolj modro, ne bo večjega problema. Toda če nam je potiskanje čustvenih impulzov vsakdanje opravilo, bomo sčasoma opazili posledice. Iz svojega telesa s stalnim tlačenje čustev pravzaprav naredimo ječo, v katero so čustva ujeta. Da bi telo zdržalo notranji pritisk najrazličnejših čustev, je potrebno, da zategnemo mišice okrog oči, ust, grla, prsnega koša, ramen, trebuha ali medenice ... To običajno storimo nezavedno. Čustva so na videz varno spravljena v našem telesu. Sčasoma postane telo togo in napeto. Ujeta čustva pa si skušajo najti izhod, včasih skozi nemirni trepet veke ali nehotene kretnje rok in nog. Marsikdaj pa si čustvena energija najde izhod tudi tako, da vzpodbuja nekontrolirano rast tkiva ali vpliva na pretirano odzivanje imunskega sistema, na alergije, povišan krvni tlak in glavobole. Sčasoma se lahko pojavijo še utrujenost, neodpornost, bolečine v hrbtenici, mišicah ali sklepih.

Kako se naučimo boljšega ravnanja s čustvi

Če ste se tudi sami prepoznali v opisanem vedenju in njegovih posledicah, vas verjetno zanima, kaj lahko storite? Veliko. Na področju učenja ustreznega ravnanja s čustvi lahko marsikaj spremenimo, izboljšamo ali opustimo. Narava nam je dala čudovito orodje, sposobnost zavedanja, ki med drugim omogoča, da prepoznamo neustrezne vzorce odzivanja in vedenja. To je tudi prvi korak k spremembi. Dokler smo ujeti v avtomatizme, smo v začaranem krogu. Začnimo s samoopazovanjem, in ko uvidimo morebitno neustreznost svojih odzivov, se lotimo tudi drugačnih načinov ravnanj s čustvi. Pri tem potrebujemo nekaj informacij, vaje in vztrajnosti. Ko boste jezo, žalost, zaskrbljenost, prizadetost ali katero drugo močno čustvo ponovno želeli "pogoltniti", se v mislih za trenutek ustavite in se vprašajte, "kaj počnem, kaj se v meni dogaja, kaj občutim in kaj ob tem mislim". Počasi boste spoznavali, česa nočete in kaj želite. Morda ne želite ponovno zatreti jeze in tudi ne prizadeti drugega s svojo jezo. Želite pa povedati, da se ne strinjate, da razmišljate drugače ali da ste prizadeti, jezni, žalostni.

Čustev ne moremo spreminjati na ukaz, velikokrat se pojavijo bliskovito, brez naše volje ali namere. Toda tisto, kar lahko spreminjamo, je naš odziv na to čustvo. Boste tudi naslednjič zategnili mišice in navzven delovali, kot da vas ni prizadelo, ujezilo, prestrašilo? Raje poiščite način, ki ne zanika vaših občutkov in potreb in je tudi za drugega sprejemljiv. Skozi iskanje in raziskovanje novih načinov ravnanj s svojimi čustvi prihajamo v stik z resnično kreativnostjo v sebi, ki edina lahko preobrazi naučene vzorce in nam pomaga osebnostno zoreti.

In seveda - naše telo bo hvaležno. Naj telo ne bo posoda za odlaganje neizraženih čustev in njihove energije, temveč vitalen instrument, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje cilje. Velja se potruditi.

Renata Bokan
www.vecer.si