Piše: Igor Kononenko

Kanachi Sosan (kitajsko: Chien-chih Seng-ts'an; ali Jianzhi Sengcan) (cca.510 – 606?)
Razsvetljeni mojter in duhovni učitelj, tretji zenovski patriarh na Kitajskem

Sosan je japonsko ime tretjega zenovskega patriarha na Kitajskem. O njegovem življenju ni veliko znanega. Datum in kraj rojstva nista znana. Bil je posvetni človek in je hudo zbolel (gobavost). Leta 551, ko je bil star preko štirideset let, je spoznal drugega zenovskega patriarha Huika (Hui-k'o). Želel je postati njegov učenec. Huika je dejal, da je Sosan hudo bolan in kaj bi lahko tako bolan človek od njega pričakoval. Sosan je odgovoril, da je bolno njegovo telo ter da se srce-um bolnega človeka ne razlikujeta od srca-uma zdravega človeka. To je naredilo močan vtis na Huika in sprejel ga je za učenca ter ga poimenoval Sengtsan – dragulj verske skupnosti. Po nekaj letih učenja je Sosan dosegel razsvetljenje ter sčasoma spontano ozdravel. Po legendi je Sosan prosil Huika, naj ga očisti njegovih grehov. Huika mu je dejal, naj mu pokaže svoje grehe. Sosan se je zamislil, potem pa dejal, da jih ne najde. Huika je dejal, da mu jih je torej že očistil. V tem trenutku se je Sosan razsvetlil. S celim svojim bitjem je spoznal, da je njegova grešnost iluzija, tako kot je iluzija njegov ego.

Huiko ga je imenoval za svojega naslednika ter mu predal svete predmete, ki jih je bil prejel od svojega učitelja Bodhidarme. Sosanu je velel, naj se umakne v hribe in naj ne nastopa v javnosti zaradi preganjanja budizma, ki ga je napovedal že Bodhidarma. Sosan je res preživel naslednjih 24 let kot preprost potujoč menih v pokrajinah Chung-kung shan in Ssu-kung shan. Prvih deset let se je skrival pred preganjalci budizma v takratni dinastiji Wei. Leta 592 je iniciiral učenca Daoxina (Tao-hsin), ki mu je kasneje predal učenje in ga imenoval za svojega naslednika. Sosan je za tri leta odšel v Lo-fu shan. Zatem se je vrnil v Chung-kung shan. Tam je leta 606 končal svoje tuzemeljsko bivanje. Umrl je stoječ pod drevesom z dlanmi združenimi v položaju gassho (budistični pozdrav, ki ponazarja združitev polarnosti v eno in hkrati izraža globoko spoštovanje). Po smrti mu je cesar Hsuan Tsung (Genso) dinastije Tang podelil častno ime Chien-chih – 'Modrost kot ogledalo'.

Sosan je najbolj znan po spisu Hsin Hsin Ming (Um popolnega zaupanja), ki predstavlja bistvo njegovega učenja. Zapisana je kot pesem in obsega vsega nekaj strani. Hsin Hsin Ming je eden prvih zenovskih spisov. O njem so napisane cele knjige. Kratka pesnitev izraža globoko modrost razsvetljenega mojstra in že stoletja navdihuje na tisoče iskalcev po celem svetu. Kot je rekel Osho: »Sosan je človek moči, človek, ki je spoznal. In ko nekaj reče, prenese nekaj iz neznanega v svet znanega. Z njim vstopi svetost, žarek luči v temo tvojega uma.«

CITATI:

»Plemenita Pot ni težka za tiste, ki nimajo preferenc.«

»Ko sta oba, ljubezen in sovraštvo, odsotna, postane vse jasno in nezastrto.«

»Še tako majhno razlikovanje bo ločilo nebesa od zemlje.«

»Če želiš videti resnico, opusti vsa mnenja za ali proti čemurkoli. Odločitev, kaj imaš rad in česa ne maraš, je bolezen uma.«

»Popolna Pot je kot prostran prostor, kjer ničesar ne manjka in nič ni odveč.«

»Zares, zaradi naše izbire, da sprejmemo ali zavrnemo, ne vidimo prave narave stvari.«

»Ne živi niti vpet v zunanje stvari niti v notranjem čutenju praznine. Bodi miren v enosti stvari in napačni pogledi bodo sami od sebe izginili.«

»Ko želiš ustaviti aktivnost, da bi dosegel pasivnost, te sam tvoj trud napolni z aktivnostjo.«

»Dokler ostajaš v eni ali v drugi aktivnosti, ne boš nikoli poznal Enosti.«

»Zanikati realnost stvari pomeni zgrešiti njihovo realnost; zagovarjati praznost stvari pomeni zgrešiti njihovo realnost.«

»Več ko govoriš in razmišljaš, dlje od resnice blodiš. Nehaj govoriti in razmišljati in nič ne bo, česar ne bi mogel vedeti.«

»Ne išči resnice; samo prenehaj vzdrževati mnenja.«

»Čeprav vse dvojnisti izhajajo iz Enosti, ne bodi navezan niti na to Enost.«

»V trenutku notranjega razsvetljenja greš onstran pojavnosti in onstran praznosti.«

»Ko ni več razločevalnih misli, stari um preneha obstajati. Ko objekti razmišljanja izginejo, razmišljajoči-subjekt izgine; ker ko um izgine, objekti izginejo.«

»Tudi navezanost na idejo razsvetljenja te zapelje na napačno pot.«

»Iskanje Uma z (razlikovalnim) umom je največja od vseh napak.«

»Modri ne težijo za nobenim ciljem; neumni pa sami sebe vklenejo.«

»Dobitek in izguba, prav in narobe: take misli je teba dokončno odvreči.«

»Kadar so stvari videne kot enake, je brezčasno Sebstvo-Bistvo doseženo.«

»Imej gibanje za nepremično, in nepremično za gibanje - oba, gibanje in mirovanje izgineta.«

»Če oko nikoli ne spi, bodo vse sanje same po sebi izginile. Če oko ne dela nobenega razlikovanja, je deset tisoč stvari takih kot so, iz ene same esence.«

»Ko dvojnosti prenehajo obstajati, Enost sama po sebi ne more obstajati. V tej skrajni dokončnosti ne velja noben zakon in noben opis ni možen.«

»Za poenoten um, uglašen s Potjo, vsa egocentrična prizadevanja izginejo. Dvomi in omahljivost usahnejo in rodi se življenje v popolnem zaupanju.«

»Tu nimajo misli, občutki, znanje niti domišljija nobene veljave. V tem svetu Takšnosti ni sebststva niti ne-sebstva.«

»Praznost tu, Praznost tam, toda neskončni univerzum je vedno pred tvojimi očmi. Neskončno velik in neskončno majhen; ni razlike, kajti definicije so izginile in meje niso videne. Enako velja tudi za Bitje in ne-Bitje.«

»Ne izgubljaj časa v dvomih in argumentih, ki nimajo nič s tem.«

»Besede! Pot je onstran jezika, na Njej ni ne včeraj, ne jutri, ne danes.«

Učitelji modrosti 34

Učitelji modrosti 36