Skozi celoten sistem izobraževanja, pridobivamo določena znanja, ki nam potem koristijo v naših poklicih in življenju nasploh. Taka znanja so pridobljena z nabiranjem in skladiščenjem v skladišče spomina.

Današnji razvoj na vseh področjih je osupljiv. Znanje odpira nova in nova spoznanja in zdi se kot bi za znanje bilo vse mogoče. Prenašalci takih znanj, so današnji učitelji v celotnem sistemu izobraževanja. Vso to zbrano znanje je istočasno povsem odpovedalo v tistih primarnih rečeh.

To znanje ne zna ustvariti pravega miru na Zemlji in ne zna rešiti vseh silnih problemov v medčloveških in drugih odnosih.
V krizi je celotna svetovna ekonomija in vso človeštvo.
Konflikti in napetosti, sovraštva in vojne, brezobzirna uničenja vsega živega, so stalnica skozi vso našo zgodovino.
Danes na višku vsega tehnološkega in drugega znanja, je svet v večji krizi kot kadarkoli.

Več kot očitno je, da vso to vrhunsko znanje, ni kos tistim glavnim potrebam človeka po življenju v miru, radosti in sreči. Znanje veliko krat žal služi pridobivanju, podrejanju, zasužnjevanju, ropanju, ubijanju…
Ker ne pozna ljubezni, je uporaba vsega današnjega znanja, človeku in naravi največ krat skrajnje škodljiva.

Kaj pa potem učijo današnji učitelji in celoten sistem vzgoje in izobraževanja?
Kakšen bi naj bil današnji učitelj, ki bi ustrezno odgovoril na pomanjkljivosti sedanjega poučevanja in vzgoje?
Potreben je učitelj nove generacije, z novimi pristopi in povsem novimi možgani, novo zavestjo.

Novi učitelj bi moral poučevati vso dosedanje znanje in k temu dodati poučevanje o spoznavanju sebe, v ogledalu vseh odnosov do samega sebe, do okolice in vsega kar ga obkroža.
Namreč ravno na področju spoznavanja tega, ki je nosilec vsega zbranega znanja, smo povsem odpovedali in smo totalno neizobraženi.

Ker se mladi ljudje izobražujejo enostransko, ko razvijajo zgolj razum in urijo dobro ponavljanje, ter spomin, se razvijajo neharmonično.
Posledično je produkt takega izobraževanja in razvoja, nevrotičen in prazen posameznik.
Izobražujemo robote brez srca in duše, brez preko potrebnega sočutja do vsega živega.

Manjka poučevanja o povsem vsakdanjih človeških problemih kot so:
strah, negotovost, vsi čustveni in drugi odzivi na dnevne izzive, zaljubljenosti in odvisnosti vseh vrst, spoznavanje o pravi vrednosti in omejenosti vsega zbranega znanja, spoznavanje vrednosti in pomena religij, vere…
Skozi spoznavanje sebe in hkratno učenje o vsem zbranem znanju, bi se mladi ljudje razvili v celostna človeška bitja, ki bi znala odgovoriti na dnevne izzive in probleme življenja.
Tako znanje se ne pridobiva skozi nabiranje, temveč skozi skupno raziskovanje učitelja in učenca, ki poteka v zdravem in prijetnem ozračju, brez moraš in prisil vseh vrst, temveč z razumevanjem in strastjo do spoznanja golih dejstev.

V takem pristopu k poučevanju, ni ničesar kar bi učenec moral pomniti, skladiščiti in uporabiti kasneje.
Gre za spoznanje nekega dejstva s celotnim bitjem, umom in srcem in vsemi celicami, tako da ni več razlike med tem kar si in spoznanjem, ampak to dejstvo deluje v vseh življenjskih situacijah in kadarkoli.
Ko je učencu nekaj tako jasno, potem je to direktno spoznanje v katerem ni sodeloval le razum.
Taka spoznanja in tak pristop prinašajo spremembe človeške psihe in prenovo možganskih celic.
Gre za celostno inteligenco.
Od kod pride tako znanje?
Iz tistega kar ni omejeno, iz področja kamor vso zbrano znanje ne more.
Mnoge predstave, ter ogromno mistifikacije je povezano s tem, a gre za povsem naravno celostno inteligenco, ki je predhodnica vsega zbranega znanja.

Učitelj nove generacije, bi torej moral biti celostno in ne le parcialno inteligenten.
To sta dva povsem različna učitelja.

Današnji učitelji nimajo znanja o sebi, o pravilnem pogledu na vlogo religij, verstev…,na vzgojo in izobraževanje.
Ne poznajo resnice o sebi.
Učitelj, ki je vse to spoznal nikakor ne bo verski fanatik, ali tisti, ki ima ideje o takem poučevanju, temveč mu je jasno ozadje zapletenega načina razmišljanja in vsega zbranega znanja, bodisi je to religijsko, znanstveno, tehnološko, sociološko…znanje iz psihologije…

Učitelj nove generacije torej mora uvideti to proti težo, vsemu razvoju in vsemu znanju.
To pa je edino ljubezen, ki ni le ideja ali predstava, temveč golo dejstvo.
Ko ljubezen enkrat je, potem je vso delovanje pravilno.

Temu svetu primanjkuje edino ljubezni, saj je brez nje na robu prepada in samouničenja.

Mirko