Piše: Gaja Lašič
Vir: www.gibanje.org

Prav je, da svoj prvi prispevek pričnem s pozdravom ustanovitelju Gibanja, dr. Drnovšku, ter vsem ostalim članicam in članom našega gibanja! Naj se vsaj malo predstavim. Sem bibliotekarka in delam v srednješolski knjižnici. Svoje aktivno sodelovanje v Gibanju si predstavljam v obliki iniciativ za sodelovanje in širjenje aktivnosti na vsaj treh različnih vsebinskih »delovnih področjih«: preživetje v naravi, Lets sistemi in prostovoljstvo... V današnjem prispevku bom poskušala odgovoriti na sledeča vprašanja: zakaj učenje »preživetja«, koga učiti in kako si to predstavljam. V kratkem bom napisala kaj več tudi o preostalih dveh temah, ki me bosta najpogosteje vezali na aktivno sodelovanje z vami.

To sta iniciativi:
- organizacija lokalne samopomoči državljanov z nedenarno izmenjavo blaga in storitev ("zeleni denar") po vzoru, v svetu že dobro vpeljanih, LETS sistemov (Local Economic Trading System) in
- prostovoljna pomoč ostarelim, invalidom in bolnim na domu.
Na področju dela prvih dveh iniciativ imam kar nekaj uporabnih izkušenj iz prakse, medtem ko se prostovoljstva v obliki obveznih izbirnih vsebin na srednji šoli lotevam prvič. Pri tem delu računam na pomoč in nasvete vseh vas, ki to že obvladate.

Torej, zakaj učenje preživetja v naravi
Ker delam v knjižnici imam možnost slediti mnogim informacijam. Že več let sem, med drugim, posebej pozorna na vsako novičko o podnebnih spremembah. V dnevniku VEČER sem zasledila tole: »Naš planet na poti v kaos. Tajno poročilo Pentagona opozarja na katastrofo zaradi podnebnih sprememb. Pentagon je pred štirimi meseci dobil tajno poročilo, ki opozarja na svetovno katastrofo zaradi podnebnih sprememb, vendar pa je ameriški obrambni vrh omenjeno poročilo skrival, dokler se ni do dokumenta dokopal britanski tednik The Observer. (…) Poročilo navaja, da naj bi nenadne podnebne spremembe planet pripeljale na rob anarhije, ker si bodo države prizadevale priti do jedrskega orožja za obrambo ali osvajanje vse bolj skopih zalog hrane, vode in energije. Spopadi in vojne naj bi postale stalnice. (…)« (Vir: Dnevnik VEČER, sreda, 25. februarja 2004, str. 32) Naj pisanju dam pravo težo tudi s citati iz najnovejše knjige našega predsednika, Dr. Janeza Drnovška:

"Energijski viri so omejeni, človek pa potrebuje in zahteva vedno več energije. Bi sploh znali preživeti, če bi prišlo do večjega izpada oziroma pomanjkanje energije?"(Vir: Drnovšek, Janez: Misli o življenju in zavedanju, LJ : MK, 2006, str.90)
"Podnebne spremembe se vedno bolj kažejo v obliki ekstremnih vremenskih pojavov. Kako naj se nanje pripravimo?" (Vir: isto, str.90)
"Čakajo nas katastrofe. Nekatere je mogoče napovedati, drugih ne."(...)
"Sodobni človek je še bolj ranljiv za katastrofe, kot je bil včasih. Če moderni sistemi razpadejo, ne znamo niti preživeti, kaj šele živeti. Slepa zaverovanost v sodobne potrošniške kvazivrednote se lahko hitro in brutalno konča.
Takrat bo treba začeti znova, skoraj iz nič. Malokdo je na to pripravljen. Televizorji bodo ugasnili, računalniški sistemi razpadli, brezžična telefonija utihnila, električne povezave bodo prekinjene. Kdo bo še znal živeti?
Scenarij je strašen, toda zelo verjeten. Kdo lahko ob tem zamahne z roko? Stvari, ki so danes tako pomembne, ne bo več. Kaj bomo potem?" (Vir: isto, str. 111-112)
»Poskušajmo spet najti stik z naravo.« (Vir: isto, str. 184)
»Bi si bilo morda vendarle vredno pripraviti načrt za preživetje?« (Vir: isto, str. 185)
»Potrebujemo drugačno vzgojo in pripravo na prihodnost. Če bosta glavna razvajenost in pomehkuženo potrošništvo, se nam slabo piše.« (Vir: isto, str. 113)
»Če bomo visoko ozaveščeni, nas ne bo zgrabila panika. Kljub temu pa je dobro imeti vsaj osnovno predstavo o tem, kako se prehraniti in kako se ogreti. Tudi preskrba s pitno vodo bo marsikje težavna.« (Vir: isto, str. 187)
V posebnem prispevku vam bom podrobneje predstavila Braneta T. Červeka, vodjo Šole preživetja v naravi »SURVIVAL«, ki je že 15 let profesionalni inštruktor »preživetja« na vojaškem in civilnem področju. Tudi on skoraj dobesedno govori in razmišlja o tej tematiki:
»Težava je v tem, da je človek danes preveč pohlepen, prehitro se razvadimo, malenkosti nam nič več ne pomenijo.« (…)
»Več bi si morali vzeti zase, za sočloveka, domačo žival, ptice zunaj… Vse nam je prineseno in samoumevno, smo pomehkuženi in zelo razvajeni.«
»Rekel bi, da je treba mlade čim prej navaditi na to, da razmišljajo s svojo glavo, (…). Življenje je tisto, kar pride zunaj šole, in vse, kar potrebuješ po njej.« (Vir: Bačnik, Barbara: Hvala naj bo hvala, ne pa še 10 dag kave zraven, članek, Revija ZA USPEH, februar 2006, letnik I, št.2, str. 55-56)
»Navzven se zdi, da je veščina preživetja nepotrebna , toda verjemite mi, potrebna je celo več kot si mislite. (…) Ljudje preko celega sveta bodo potrebovali vsaj osnovno znanje te veščine, prav sedaj pa jo že potrebuje manjša grupa profesionalcev, (…) Zapomnite si, če je prisotna panika v situaciji kjer je potrebna hitra in izurjena odločitev, bo to najverjetneje vaša zadnja napaka. Preživetje je v grobem zelo dobro organizirana direktna uporaba dobrin v okolju v različnih okoliščinah.« (Vir: www.survival-nature.com/ 01. 06. 2006)
»Nekdanja kultura in način življenja izginjata. Ljudi je vse bolj strah narave in se zato odmikajo od nje, včasih pa so jo morali obvladati in poznati, da so lahko preživeli. (...) Starejše ljudi po vsej Sloveniji sem spraševal, kako so živeli, kako so lovili in kaj so jedli. Pri tem sem si vse zapisoval. (…) Najbolj pomembno je osnovno znanje, kar sem spoznal tudi med avstralskimi domorodci. (…) Če imaš nož in pištolo, še ne pomeni, da lahko preživiš, če pa veš, katera rastlina je užitna ter kako in kje poiskati vodo, potem je možnosti več. Bistvo preživetja je, da si ne glede na to, kaj se zgodi, znaš pomagati ter narediti in poiskati stvari, ki jih nujno potrebuješ, torej ogenj, vodo, hrano, orodje in orožje. (…)« (Vir: Šket, Valerija: Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje, članek, Glasilo SLOVENSKA VOJSKA, 9. julij 2004, letnik XII, št. 12, str. 16-17)

Koga učiti preživetja v naravi?
Tistim, ki znate opazovati in čutiti hitre energetske spremembe na naši Zemlji, je odgovor tudi brez posebnega pojasnjevanja na dlani. Za vse ostale pa naj bo to nekaj, od česar bodo vzeli tisto in toliko, kolikor bodo sami želeli. Predlagam, da z izkustvenim učenjem »preživetja« čim prej začnemo v osnovnih in srednjih šolah! Iz tega sledi, da se bomo morali strokovno usposobiti najprej pedagoški (in drugi) delavci sami. Na osnovi lastnih izkušenj predvidevam, da se prostovoljcev na šolah za tovrstno usposabljanje ne bo ravno trlo. Ne pričakujem tudi, da se bo Ministrstvu za šolstvo in šport RS mudilo z uvrstitvijo tovrstnih učnih vsebin v obvezni del vzgojno-izobraževalnega dela. Kako torej?

Preostane nam zgolj tisti fond ur, ki je uvrščen v ponudbo izvenšolskih dejavnosti učencem osnovnih šol in Katalog obveznih izbirnih vsebin - prosta izbira za dijake srednjih šol. Predlog šoli, priprava in izvedba bo prepuščena »prostovoljni izbiri« posameznih mentorjev. Učitelji bomo prepuščeni osebni iniciativi na svoji šoli, samo usposabljanje v Šoli preživetja pa bomo morali opraviti v lastni režiji (časovno in finančno). Če nas bo v prihodnjem šolskem letu vsaj nekaj, ki bomo v času prihajajočih poletnih počitnic pričeli z lastnim usposabljanjem, lahko pomagamo drug drugemu pri praktičnem delu izvedbe programa z učenci in dijaki. Možno je tudi, da je nekaj učiteljev, ki so že inštruktorji »preživetja« in imajo izkušnje. Vabljeni so, da se oglasijo na straneh Gibanja in vzpostavijo kontakt z zainteresiranimi. V resnici bi bilo zelo lepo, če bi bili udeleženci »Tabora preživetja« združeni iz različnih krajev Slovenije. Na moji šoli, kjer je 99 % fantov, bi denimo bilo »preživetje« dosti bolj privlačno, če bi vedeli, da bodo tam tudi dekleta s kakšne druge, pretežno »dekliške« šole. Pri izvedbi praktičnega dela pa obstaja tudi možnost vključitve zunanjih sodelavcev.

Iz moje prakse…
V šolskih letih 1999/00 in 2000/01 sem bila mentor projekta »Šola preživetja v naravi na slovenski pešpoti« v sklopu programov Odprta šola (MŠŠ RS). K odločitvi za mentorstvo me je spodbudil Teodor Horvat, takratni dijak 2. letnika tehnične gimnazije. Sam je že takrat, kot tabornik, potoval po svetu in se izobraževal za inštruktorja »preživetja«. Teodor je danes že dolgo usposobljen inštruktor z mnogimi izkušnjami, še vedno aktivno uči mlajše tabornike in je absolvent Fakultete za strojništvo v Mariboru. Pripravljen je sodelovati pri izvedbi vseh projektov »preživetja« na šolah. Rezultate našega dvoletnega dela smo predstavili v izčrpnem Biltenu (na razpolago pri meni), dodan pa je tudi priročnik s skicami in navodili za izdelavo osnovnih taborniških pionirskih objektov. Svoje delo smo predstavili tudi na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju, mislim pa, da je vse skupaj še vedno objavljeno na spletnih straneh Ministrstva (rubrika Odprta šola). Sicer pa več iz moje prakse drugič.

Informacije in kontakti
Bolj radovednim priporočam ogled spodaj navedenih spletnih strani:
www.sola-prezivetja.com
www.survival-nature.com
www.drustvo.belivolk.info