Toliko člankov, toliko knjig napisanih in prebranih, toliko znanja vse naokokoli nas, pa kljub vsemu temu toliko trpečih ljudi, ki iz dneva v dan v neprestanih učnih lekcijah padajo na izpitih življenja.

Vsak od nas namreč v sebi nosi vir življenja, tistega resničnega življenja, vir bogatstva, vir neomejenih potencialnih možnosti za naš razcvet. Iz tega vira prihaja tisoče tistih najboljših možnosti za nas, za našo izpolnitev v tem prekrasnem podarjenem nekaj letnem občutku zavedanja. Zakaj se torej odločimo za bedo in mizerijo, namesto za zadovoljstvo in lepoto.

Prekrasno se nam zdi in dobro se počutimo, ko beremo nek lep članek ali knjigo ali smo udeleženec na nekem predavanju o osebni rasti, ko gledamo in poslušamo tega mirnega, zadovoljnega izpolnjenega človeka, ki nam tam spredaj govori, kako lahko z lahkoto dosežemo našo izpolnitev.

In tisti čas, ko smo tam se dobro počutimo, tudi mi se za nekaj časa dotaknemo te prekrasne energije zadovoljstva, tistega globokega občutka lastne izpolnjenosti, a ponavadi nam že na sami taki predstavitvi nekje iz ozadja kljuje "nekaj", kar nas poizkuša na vse pretega prepričati v nasprotno.

To "nekaj" nam ne da, da bi se preprosto popolnoma predali slišanim besedam, da bi si dovolili prepustiti neštetim možnostim, ki nam prinašajo neverjeten napredek. Držimo se naše omejenosti kot bi bila to naša železna srajca, ki jo je nemogoče sleči, strah nas je...dvom je tisti, ki ruje po nas in nas obvaduje. Dvom je tisti, ki vedno išče in išče nova in nova vprašanja, da bi ja vprašanega spravili v kot, ko njegov odgovor ne bi bil zadovoljiv in bi še povečal naš dvom.

Kako pripraven je tisti odgovor, ki ga ima dvom vedno pripravljenega tam nekje v rokavu...bom
Ja saj to ... bom pa res naredil! Ko bo to, pa tisto, potem pa bom , ali pa jutri bom. Kot bi imel list papirja pred sabo na katerem piše; jutri bom bogat in celo življenje ga lahko držim v svoji vsesplošni revščini pred sabo in tisti "jutri bom" seveda nikoli ne pride.

Očitno ta skrivnost življenja ni tako enostavna kot se zdi na prvi pogled. Toliko knjig, toliko besed, pa tako malo tistih, ki so resnično spoznali resničnost na katere usmerjajo vse te besede.

Seveda ni enostavna, saj je skrivnost, ki od nes terja malo bolj globok in umirjen pogled. S površnim gledanjem bomo dobile le zamegljeno in razpacano sliko, ki bo daleč od resnice.

Naše vsakodnevno vedenje in odzivanje ima izjemen vpliv na našo osebno življensko pot, prav tako ima to naše vedenje izjemen vpliv na svet okoli nas nasploh. Vsak čustven izbruh se širi navzven in povzroča posledice. Globlje gledano ima torej naše mišljenje, ki seveda sproža vedenjske vzorce neposreden vpliv na naše vsakdanje življenje.

Glede na to, da je um večplasten kakor je tudi vesolje večplastno in se plasti pričnejo pri površinskih, preprostih, grobih in se gibljejo vse do izredno subtilnih in precizni procesov nam je jasno, da uporaba našega uma na površinski ravni daje tudi površinsko grobo življenje. Pri tem površinskjem načinu našega vsakodnevnega življenja smo izredno omejeni, ranljivi, dosegljivi bolezenskim procesom, občutljivi, nemočni.

Naša zavest na prvih grobih nivojih je izredno nemočna, kar pomeni, da smo izredno vodljivi, z lahkoto nas je obvladati. težko kaj dosežemo v življenju itn. Pa pod dosežek seveda ne prištevam zbirko neštetih informacij v našem umu, za kar smo mogoče dobili še priznanje na papirju! Globlje v večplastnost se podajamo vse bolj se bližamo subtilnim oblikam naše realnosti, vse bolj spoznavamo moč naše zavesti.

Na najglobljih plasteh naše zavesti prihaja spoznanje absolutne moči stvarjenja nasploh. Zavest je tista, ki ustvarja in dovoljuje stvarstvu da sploh je. Zavest nam daje vpogled v neverjetno relativnostno teorijo, ki jo je podal vsem znan fizik in jo še danes učenjaki ne dojemajo v popolnosti.

Bodite torej pazljivi kaj počnete, vsaka misel, vsaka beseda, trditev, želja, hrepenenje, vse to namreč kreira lastnost vašega življenje in s tem pišete svojo gensko zasnovo, katera primarno odločilno vpliva na lastnosti vašega otroka ??

Ljudje smo tako zašli na napačno pot, kar se tiče našega vsesplošnega razumevanja, družbenega sistema življenja, da nam to močno onemogoča jasen pogled na življenje nasploh. V naše miselne umske procese smo zasejali preveč škodljivih popolnoma nepotrebnih informacij, ki le ovirajo pot k resničnemu znanju in resničnemu spoznanju. Kot pravijo v Zen-u; potrebno je izliti kalno in umazano vodo iz čaše , da jo lahko ponovno napolnemo s čisto pitno užitno vodo.

Hvala