V neki vasi je živel uspešen trgovec. Imel je veliko družino, za člana družine pa je smatral tudi papigo, ki jo je pred več leti kupil, ki so jo naučili govoriti in je zabavala vse družinske člane kadar jim je bilo dolgčas.

Preden se je z vlakom odpravil v veliko mesto je vsakega družinskega člana vprašal, kaj naj mu za darilo prinese iz tega mesta. Vsi so izrazili svoje želje, na koncu pa je vprašal še papigo v kletki, kaj naj ji prinese.

Papiga je odgovorila; "Ne želim nič konkretnega. Na obrobju mesta je ob progi veliko drevo na katerem so vsi moji sorodniki. Tam sem bila ujeta in pozneje prodana tebi. Torej edino kar želim je, da greš tja, jim poveš, da sem pri tebi v kletki, da mi je lepo in jih lepo pozdravi."

Trgovec je opravil vse nakupe in se na koncu odpravil še do drevesa o katerem mu je pripovedovala papiga. res drevo je bilo ogromno in še na nobenem drevesu ni videl toliko papig kot prav na tem.

Ko je prišel blizu in začel govoriti so vse papige utihnile in poslušale njegovo zgodbo in jih na koncu v imenu njegove papige vse lepo pozdravil.

Čim je končal zadnji stavek so na njegovo osuplost mrtve papige začele padati z drevesa kot zrele hruške. Kar srh ga je spreletaval ob tem, saj nikoli še ni videl na kupu toliko mrtvih papig.

Odšel je domov in vsem članom družine razdelil darila. Papiga ga je vprašala, če ji je izpolnil željo in naj ji pove, kako je bilo. Trgovec je bil resnicoljuben in ni hotel lagati.

Ko ji je povedal žalostno zgodbo kako so umrle vse papige in popadale z drevesa se je tudi njegova papiga takoj stresla in mrtva s krempeljčki navzgor treščila na dno kletke.

Trgovca je to zelo razžalostilo. Da to ne bi preveč razžalostilo še ostalih članov družine, ki so bili navezani na to papigo je odprl kletko, zgrabil mrtvo papigo in jo vrgel skozi okno.

Mrtva papiga je med padanjem na tla razprostrla svoja krila in odletela v smeri velikega mesta na katerem obrobju je stalo tisto veliko drevo z vsemi njenimi sorodniki njim neskončno hvaležna za njihovo sporočilo, kako se za zmeraj osvoboditi kletke.

Ta preprosta kratka zgodbica ima še golblje sporočilo. Kajti ta ujeta papiga v kletki si ti. Rešetke na njej je tvoje prepričanje, kako si uboga, kako te nihče ne razume, kako itak ne moreš nič storiti, da bi se ti življenje kakorkoli spremenilo, za vse tvoje težave so krivi drugi. Tebe itak nihče ne mara, ljudje te samo izkoriščajo. Skratka na koncu koncev se lahko samo še smiliš sama sebi.

Tudi jaz sem ta papiga, ki ti prinaša sporočilo;

Imaš možnost rešiti se mentalnih rešetk s katerimi si se obdala,

Imaš možnost se v sebi osvoboditi, imaš možnost se spustiti iz vseh podedovanih predstav in vzorcev tvoje glave malo niže v tvoje srce,

Imaš možnost v njem najti tisto svobodo, ki je ni nikjer drugje na tem svetu,

Imaš možnost v njem nati tisti mir, za katerega je že Jezus rekel, da ni od tega sveta.

Imaš možnost v njem najti tisto ljubezen, ki je popolnoma neodvisna od zunanjih okočiščin,

Imaš možnost v njem najti hvaležnost za podarjeno ti to telo v katerem lahko uživaš vse te lepote,

Imaš možnost občutiti ta neopisljiv notranji občutek imenovan samospoznanje

in samo ti zase veš, ali si razumela moje sporočilo in zakaj ne?

Stoyan Svet