Vprašanja

premog

* Kakšen je scenarij zapiranja Premogovnika Velenje in kakšni so stroški zapiranja (po scenariju 2027 in scenariju 2054)?

* Ali je scenarij brez TEŠ6, ki je predstavljen v NEP, res edini možni scenarij brez TEŠ6 ali zgolj slaba variacija, ki govori v prid TEŠ6?

* Sistem trgovanja z emisijami po letu 2012 bo spremenil razmere na trgu. Na cene na evropskem trgu z emisijami bo poleg predpisov v EU vplival tudi širši mednarodni prostor. Cena kuponov je zelo negotova. Cena emisijskih kuponov po letu 2012 je sicer zelo špekulativna, vendar dosedanje odločitve kažejo, da bo ponudba zaostajala za povpraševanjem.

Omenjena je tudi možnost velikega porasta cen emisijskih dovoljenj. Kako lahko na podlagi teh informacij z gotovostjo napovedujejo cene emisij za vnaprej in na podlagi tega tudi proizvodno ceno električne energije iz TEŠ6? Ob tem tudi investicija v CCS (zajemanje in shranjevanje ogljika) ni nikjer vračunana v ceno električne energije iz TEŠ6, čeprav bo najverjetneje potrebno narediti tudi to investicijo – kako to? Negotovost na trgu surovin lahko tudi še poviša ceno TEŠ6, pa se ne upošteva.

* Čeprav je v Osnutku predloga NEP zapisano, da je ogroženo izpolnjevanje okoljskih zavez Slovenije v okviru EU, zakaj se kljub temu odločamo za nove investicije v fosilno energijo?

* Eden ključnih ciljev na ravni EU je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in prehod v nizkoogljično družbo. Cilj je, da bi razvite države do leta 2050 zmanjšale svoje izpuste za 80% ali več. Kako nameravamo to doseči s TEŠ6?

jedrska energija

* Podaljšanje življenjske dobe NEK1 do 2043 – zakaj je potrebno?

* Kako bo zagotovljeno varno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in koliko bo to stalo?

Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije (URE in OVE)

* Že v izhodiščih za NEP, str. 11, piše, da 'analiza kaže na prednosti intenzivnega spodbujanja URE in OVE z energetskega, okoljskega in ekonomskega stališča. Še večji doprinos k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva s spodbujanjem izvedbe ukrepov trajnostne energetike bo dosežen, če bo ta segment gospodarstva uvrščen med prednostna področja strategije razvoja države.' Ali je to res prednostni segment v NEP, glede na to, da se kot prednostno pojmuje izgradnjo TEŠ6, ki ne spada ravno med URE in OVE?

* Ambicioznost javnega sektorja glede URE in OVE (ali gredo tudi javna naročila v tej smeri)?

* OVE in predvsem URE – gre za delno, a obsežno preusmeritev finančnih tokov od velikih investicij v proizvodne zmogljivosti in uvoza goriv k izjemno velikemu številu manjših investicij, pri končnih porabnikih energije, ki terja spremembe ne le v energetski politiki, temveč tudi v drugih razvojnih politikah države. Ali so pripravljeni na to? Ali delajo kaj v tej smeri? Je to prevelika sprememba za močne akterje v energetski areni?

* Primerjava energetske intenzivnosti pri nas in EU ter Kitajske (Kitajska ima 5-letni plan – in kaj ta plan pomeni v primerjavi z NEPom do 2015?).

* V vseh scenarijih je opazno, da se povečuje proizvodnja in raba energije – zakaj se več ne dela na URE, s čimer bi zadostno zmanjšali porabo, čemur bi morala slediti tudi zmanjšana proizvodnja?

* Energetski zakon določa, da se z energetsko politiko zagotavlja zanesljivo in kakovostno energijo ter zagotavlja prednost učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije. Zakaj se to dosledno ne upošteva, ne pa da se daje prednost investicijam v neobnovljive vire energije pred obema?

promet

* Zakaj v NEPu ni naslovljen tudi prometni sektor, saj se je raba energije v prometu med leti 2004 in 2008 povečala za 48%!! Zakaj niso vključene aktivnosti tudi za zmanjšanje rabe energije v prometu?

NEP oz. energetska politika

* Če je prvi osnovni cilj čim manjši vpliv na okolje, zakaj se potem vključuje gradnjo TEŠ6? (zanimivo in vzpodbudno, da je okolje postavljeno na prvo mesto – toda, ali je dejansko tako?)

* Zelene tehnologije naj bi bile velik generator zaposlovanja – zakaj se potem še vedno usmerjamo v klasično fosilno tehnologijo?

* V Osnutku predloga NEP, str 16: 'Ključne priložnosti so v dveh le navidezno izključujočih se segmentih razvoja energetike: intenzivnem prehodu  v  novo  energetsko  paradigmo,  ki  temelji  na  spodbujanju  učinkovite  rabe  energije  in obnovljivih  virov  energije  v  tesni  povezavi  z  nadaljnjim  razvojem  proizvodnje  zelenih energetskih  tehnologij,  ter  nadaljnjem  razvoju  proizvodnje  energije  v  klasičnih  proizvodnih enotah s ciljem trženja v širši regiji.' Kako gre to dvoje skupaj (nezdružljivost konceptov): na eni strani nova paradigma in zmanjševanje rabe energije, na drugi strani pa proizvajanje več energije iz klasičnih virov, ki jo bomo poceni prodajali v tujino, ob tem pa prevzeli vsa tveganja in onesnaženje – ali je to trajnostna usmeritev? Ali je v planu države, da postane izvoznica električne energije?

* Scenariji so oblikovani tako, da omogočajo ravnotežje med deloma nasprotujočimi si cilji zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti ter okoljskimi cilji. Kako je možno zasledovati nasprotujoče si cilje in kam nas bo to pripeljalo? Kam gremo kot družba, če si zastavljamo nasprotujoče cilje – s tem priznavamo, da je nekaj hudo narobe, toda nismo pripravljeni popraviti te napake?

* Neizvajanje zastavljenih načrtov Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) in prejšnjih dokumentov: čeprav je ReNEP lepo zapisal cilje in ukrepe, se skoraj nič ni izvajalo oz. se je v zelo omejenem obsegu. Kako bodo zagotovili, da se bodo načrti v novem NEPu dejansko izvajali?

* V Osnutku predloga NEP, str. 18, je med nevarnostmi zapisano, da zaostajamo za mednarodnimi razvojnimi trendi, kar bo imelo nepopravljive posledice za gospodarstvo, dolgoročne razvojne zaostanke in slabšo konkurenčnost, zaradi našega tradicionalno zastavljenega razvoja energetike. Vendar se ne naredi nič, da bi presekali ta gordijski vozel – zakaj, če pa vemo kakšne posledice bo to imelo?

* Ali niso v Slovenskem elektro sistemu primernejše manjše enote – zaradi potrebe po zagotavljanju rezervnih zmogljivosti? Večje enote potrebujejo tudi večjo rezervo. (Glede na velikost elektroenergetskega sistema je smiselno usmerjati izgradnjo v manjše enote, s čimer bi se izognili potrebam po dodatnih rezervnih zmogljivostih za terciarno regulacijo. Po drugi strani ekonomija obsega usmerja v izbor večjih proizvodnih enot.) Kakšne kontradiktorne usmeritve so to in katero bomo upoštevali – ne moremo obeh?

* Obstajajo negotovosti v napovedih pretokov in rabe energije ter tehnološkega razvoja za leto 2030, vendar pa pri nas akterji napovedujejo ocene in cene energije (primer TEŠ6) za leto 2050, zanemarjajoč vse negotovosti (kar se je že v preteklosti pokazalo za sila neprevidno, saj so bil vse napovedi zgrešene). Zakaj si to dovoljujemo?

* Ali poglavitni akterji razmišljajo v smeri nudenja energetskih storitev (storitve, katerih ključni pogoj je raba energije, kot je to npr. zagotavljanje razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, transporta, delovanja informacijskih in komunikacijskih naprav, mehanskega dela ter kemične in električne energije) in ne samo prodajanja kWh električne energije? To, da prenesemo okvir obravnave z oskrbe z energijo na oskrbo z energetskimi storitvami omogoča, da obravnavamo z enakimi kriteriji opcije na strani rabe energije in oskrbe z energijo.

* Že v izhodiščih za NEP, str 53, je zapisano: 'V Sloveniji je delež energetsko intenzivnih dejavnosti velik, v nekaterih sektorjih stroški za končno energijo celo presegajo dodano vrednost v panogi... Vrednostno je takih dejavnosti za okrog 1,8% BDP oz. 9,7% dodane vrednosti v predelovalni industriji s 14.000 zaposlenimi in porabijo za 24% vse končne energije oz. 51% končne energije v industriji.' Kako bomo reševali problem energetsko pre-intenzivne industrije – za EU povprečjem zaostajamo za 54%?

Ali se veliki energetski sistemi in vlada bojijo izpada prihodkov, če bi uspešno zmanjšali porabo energije?
Glede na ocene, da bodo cene energije zgolj rasle – zakaj ni več vlaganj v učinkovito rabo energije in pomoč socialno šibkejšim gospodinjstvom?