V imenu podpisnikov poziva spletne skupnosti Tretji člen za moratorij na odstrel volkov bomo nadaljevali s prizadevanji za preprečitev odstrela te zavarovane vrste.

Po Pravilniku o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, ki ga je pred kratkim sprejelo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, bo v naslednjem letu v Sloveniji z namenom uravnavanja velikosti populacije z okoljem dovoljen odstrel osmih volkov. Minister Bogovič ni prisluhnil zahtevi za moratorij na odstrel volkov, ki jo je s podpisom peticije skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen podprlo skoraj 2500 državljanov in 15 organizacij.

Odstrel vsaj petine celotne populacije volkov na slovenskih tleh je bil dovoljen na osnovi domneve, da bi v tem primeru verjetno porasle nelegalne oblike ubijanja volkov, a visoke odstrelne kvote so za zmanjševanje krivolova dokazano neučinkovite.

Odstrel je s stališča uravnavanja velikosti populacije nesmiseln, saj volkovi sami uravnavajo svojo številčnost v prostoru. Odstrel se je izkazal kot neučinkovit tudi pri preprečevanju nastajanja škode na domačih živalih. S tako velikim posegom v populacijo zaščitene in ogrožene živalske vrste Slovenija krši državne in mednarodne predpise. Smrtnost volkov v Sloveniji je nenormalno visoka. Zaradi stalnega rušenja naravne strukture volčjih tropov celotna populacija ne deluje več na naraven način, posamezni volkovi pa so bolj ranljivi. Odstrel nadaljnjih osmih volkov je naravovarstveno škodljiv in moralno-etično nesprejemljiv.

Od 1. oktobra 2012 do 31. septembra 2013 bo v Sloveniji legalno ustreljenih osem volkov. S tem Slovenija ostaja država z enim največjih odstrelov volkov na svetu. Minister Bogovič je dovolil odstrel vsaj petine celotne populacije volkov, ki živi na slovenskih tleh. Namen tega ukrepa naj bi bil uravnavanje velikosti populacije z okoljem. Pripravljavci nedavno sprejetega Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave pri tem niso mislili na naravno okolje, saj je znano, da volkovi z evolucijsko pridobljenim sistemom samoregulacije sami učinkovito nadzorujejo svojo številčnost v prostoru. Tudi na območjih, kjer človek ne posega v populacijo volkov, ti ne iztrebijo svojega plena in se tudi ne prenamnožijo.

Dejansko naj bi bil ukrep namenjen uravnavanju velikosti populacije z družbenim okoljem. Dandanes je obstoj volkov odvisen od odnosa družbe do teh za človeka nenevarnih zveri. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ni prisluhnilo zahtevam več tisoč državljanov po moratoriju na odstrel volkov z utemeljitvijo, da bi v tem primeru zelo verjetno porasle nelegalne oblike ubijanja volkov. Pri tem pa znanstvena dognanja kažejo, da povečevanje odstrela za zmanjševanje krivolova ni učinkovito. To je dokazal tudi nezakoniti uboj volkulje Tonke, ki se je zgodil kljub letošnji enormno visoki kvoti (četrtina vse populacije). Odstrel prav tako ne zmanjšuje ali preprečuje nastajanja škode rejcem drobnice. Za preprečevanje slednje se je kot zelo učinkovita potrdila le zaščita domačih živali z električnimi ogradami in psi čuvaji.

Odreditev odstrela osmih volkov na podlagi domneve o porastu krivolova je nedopustna in v nasprotju s stališči slovenske javnosti, ki je - vključno s prebivalci, ki si z volkom delijo življenjski prostor - volku na splošno naklonjena. Raziskava, opravljena na območjih stalne in občasne prisotnosti volka v Sloveniji, je pokazala, da je odnos lokalnega prebivalstva do te velike zveri zelo pozitiven – velika večina vprašanih se strinja, da je treba volka v Sloveniji ohraniti in večina tudi nasprotuje odstrelu volkov. Naklonjenost volku je verjetno še večja pri prebivalcih iz mestnih središč. Odraz pozitivnega odnosa javnosti do te veličastne živali, ki simbolizira svobodo in čistost narave, je tudi več tisoč podpisnikov peticij, ki od ministra Bogoviča zahtevajo sprejetje moratorija na odstrel volkov. Za manjši odstrel od načrtovanega se je v procesu sprejemanja kvote odstrela volkov za načrtovalsko obdobje 2012/2013 zavzela tudi Lovska zveza Slovenije. 

V EU spada volk med strogo varovane vrste. Države članice morajo vzpostaviti strog režim varstva, ki med drugim prepoveduje vse oblike namernega vznemirjanja, ujetja in ubijanja teh vrst v naravi. Odvzem osebkov iz narave je dopusten le, če ni druge možnosti za uravnavanje populacije z okoljem in to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja zavarovane živalske vrste. Sloveniji se prav lahko primeri, da bo – tako kot se je v preteklosti že zgodilo Finski in grozilo Švedski - deležna tožbe Evropske komisije, saj bo težko dokazati, da odstrel velikega deleža populacije volka ne bo škodoval ohranitvi ugodnega stanja vrste in da so bile izčrpane vse druge možnosti za uravnavanje populacije volka z okoljem. Težko si je namreč zamisliti dokaze za to, da je potrebno pobiti precejšnje število volkov, da bi jih učinkovito ohranjali.

V strokovni javnosti je prepoznana pomembnost ekosistemskih koristi volkov in drugih plenilcev za ohranjanje narave in preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti3. Slehernika pa prevzame visoko razvit socialni sistem v volčji družini – tropu. V ugodnih naravnih razmerah trop deluje kot dobro uigrana ekipa, v kateri se povezanost ključnih članov razvija z leti. Stabilnost tropa je bistvena za uspešno branjenje teritorija, učinkovit lov divjadi in preživetje volkov.

V Sloveniji se zaradi visokega odstrela stalno ruši naravna struktura tropov, zaradi česar celotna populacija volkov ne deluje več na naraven način, posamezni volkovi pa so bolj ranljivi. Smrtnost volkov zaradi človeka je v Sloveniji trikrat večja od evropskega povprečja.  Naše ravnanje z vrsto, ki je v EU prioritetno zavarovana, je naravovarstveno škodljivo in moralno-etično nesprejemljivo.

Zato spletna skupnost aktivnih državljanov Tretji člen nadaljuje s prizadevanji za moratorij na odstrel volkov. S pravnimi strokovnjaki preverjamo možnosti za izpodbijanje legalnosti Pravilnika, nadaljujemo pa tudi s spletno peticijo. Z njo želimo graditi ozaveščenost o ogroženosti volka v Sloveniji, civilnodružbeno podporo pa bomo uporabili tudi kot dodaten argument v potencialnih pravnih postopkih.

Kontakt: Renata Karba, Umanotera, 041 399473,  renata@tretjiclen.si  

Po zanesljivih ocenah študije projekta SloWolf se je v Sloveniji leta 2011 v povprečju gibalo med 32 in 43 volkov (odvisno od sezone – ali pred ali po odstrelu).
V kvoto odstrela se ne štejejo nezakonito ubiti volkovi in volkovi, ki umrejo v prometnih nesrečah.

Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, 1. člen: 'Ta pravilnik določa pogoje odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave ter obseg selektivnega in omejenega odvzema medvedov in volkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem.'

3 Društvo Dinaricum, Pripombe na Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, 2011: http://www.dinaricum.si/images/stories/Miha/.pdf

4 Raziskava odnosa rejcev drobnice, lovcev in širše javnosti do volka in upravljanja z njim; Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, junij 2011; http://www.volkovi.si/images/stories/Ursa/koncno_porocilo_slowolf_a.6.pdf

5 Peticija skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen (http://www.tretjiclen.si/slo/volk), peticija državljanke Ane Mesner (http://www.thepetitionsite.com/slovenia), peticija državljana Matjaža Bratuša: (http://www.thepetitionsite.com/584/965/950/urgent-preserve-wolf-in-slovenia).

6 Člen 12 in priloga IV Habitatne direktive.

7 Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, 2. člen: 'Odvzem osebkov iz narave je dopusten, če ni druge možnosti za uravnavanje populacije z okoljem, in to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja zavarovane živalske vrste.'

8 Mech L.D., Boitani L. 2003. Wolves  – behavior, ecology, and conservation. The University of Chicago Press, Chicago & London; glej tudi http://metinalista.si/ali-je-odstrel-volkov-potreben/