V Celju so odprli Toplarno Celje, ki predstavlja zaključni objekt v nizu objektov, ki so namenjeni predelavi odpadkov

Potem, ko bodo komunalni odpadki že predhodno mehansko in biološko obdelani, bodo v novozgrajeni toplarni obdelani še termično, postopek pa bo omogočal pridobivanje električne in toplotne energije za vzhodni del mesta. »Gre za velik projekt, tudi v finančnem smislu.

Vesel sem, da prav Celje, ki je zelo okoljsko obremenjeno, orje ledino (v Sloveniji) na tem področju,« je ob odprtju nove toplarne, ki stoji v industrijski coni Celja, poudaril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Gre za prvi tovrstni objekt termične obdelave v Sloveniji. Medtem ko objekti v okviru I. faze Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje poskusno že obratujejo, bo Toplarna Celje začela z enoletnim poskusnim obratovanjem, ko bo končan drugi sklop II. faze RCERO – to je mehanska in biološka obdelava odpadkov –, ki je v zaključni fazi izgradnje.

Poskusno obratovanje bo trajalo eno leto, za kar bo skladno s pogodbo skrbel izvajalec, ki je objekt zgradil. »S toplarno rešujemo problem blata ter odpadkov in s tem pridobivamo relativno cenen vir za namen daljinskega ogrevanja (ki se bo – glede na specifike – vključeval v cel sistem) in kot tretji energent še elektriko.

Oba, daljinsko ogrevanje in elektrika, bosta razbremenjevala lastno ceno storitve sežiganja in termične obdelave odpadkov,« je ob tem poudaril direktor javnega podjetja Energetika Celje mag. Aleksander Mirt. Javno podjetje Energetika Celje, d. o. o. (ki opravlja dejavnosti sistemskega operaterja distibucijskega omrežja zemeljskega plina, dobavo zemeljskega plina ter proizvodnjo in distribucijo toplote), je namreč za dobo petnajstih let dobilo koncesijo za izvajanje storitev termične obdelave komunalnih odpadkov v Toplarni Celje.

20 tisoč ton odpadkov
Kot je še dodal Mirt, se bodo končanem enoletnem poskusnem obratovanju toplotno energijo za vzhodni del mesta v celoti prevzemali iz Toplarne: »V toplarni imamo dva vročevodna plinska kotla, ki bosta že prej priključena na sistem. Od zunanjih temperatur in specifik ogrevanja pa bo odvisno, v kolikšni meri bomo lahko koristili novi vir.« Vodja projekta Toplarna Celje Janez Peterman pa je dodal: »Pozimi bo toplota, ki bo nastala v toplarni, v celoti izkoriščena, poleti pa samo delno, in sicer za proizvodnjo elektrike, pripravo sanitarne tople vode ter v nadaljnjih postopkih, v kolikor bi pri posameznih objektih prišlo do izvedbe hlajenja z absorpcijo.«

V proces termične obdelave bo letno vstopalo okoli dvajset tisoč ton predhodno obdelanih komunalnih odpadkov in pet tisoč ton blata iz čistilne naprave, skupne povprečne kurilne vrednosti do štirinajst MJ/kilogram. »Bistvo celotnega procesa termične obdelave odpadkov je zmanjšanje volumna teh in zmanjšanje vsebnosti celotnega organskega ogljika v njih. Volumen odpadkov se bo zmanjšal za 90 odstotkov. Od 20 tisoč ton odpadkov bo ostalo dva tisoč ton žlindre in pepela pod rešetko.

Pri zgorevanju bo nastajal tudi nevaren odpadek, ki se bo zbiral v posebnem silosu. Za odstranitev bodo poskrbeli prevzemniki, ki so usposobljeni in pooblaščeni za opravljanje storitev v zvezi z nevarnimi odpadki. Praktično to pomeni, da bo izbrani izvajalec omenjene storitve odpadek izvozil v Nemčijo, kjer ga je možno odložiti v opuščenih rudnikih kalijeve soli. »Vplivi na okolje bodo pozitivni, glede na to, da smo opremljeni z najmodernejšimi sistemi: napravami za čiščenje dimnih plinov ter celovitim elektronskim nadzorom procesa zgorevanja,« je še dodal Peterman.

Pričakovani vplivi toplarne na obremenitev okolja so torej skladni z okoljevarstvenimi standardi in zahtevami okoljskih predpisov za tovrstne naprave ter bodo ves čas tudi javno dostopni. Izbrano tehnologijo zgorevanja odlikuje zelo nadzorovan proces zgorevanja in nizka emisija prahu v dimnih plinih, kar ugodno vpliva na zmanjšanje možnosti katalitičnih procesov nastanka škodljivih snovi med ohlajanjem dimnih plinov ter manjše količine ostankov po čiščenju dimnih plinov.

Uresničujejo visoke standarde
Zgrajena površina toplarne meri dva tisoč m2, površina zemljišča, na katerem stoji objekt toplarne z vsemi pripadajočimi napravami, pa hektar in pol. S Toplarno Celje Mestna občina Celje uresničuje visoko zastavljene evropske standarde. »Veseli smo, da je prišlo do uresničitve tega, za nas pionirskega, projekta v pravem času oziroma v skladu z zahtevami Evropske unije, ki jih predpisuje na področju ravnanja z odpadki.

V projektu Toplarna Celje je združeno vseslovensko znanje na področju projektiranja, opreme, pa tudi gradnje,« je poudarila direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije na ministrstvu za okolje in prostor mag. Bernarda Podlipnik in dodala še: »Ponosni smo, da smo v nekaj letih ta projekt brez hudih bušk uspeli spraviti v življenje. Tu gre velika pohvala Mestni občini Celje, ki je v dolgih letih sistematičnega dela na področju varstva okolja uspela zaključiti vse pomembne okoljske naložbe; in sicer od čistilnih naprav, pa vse do sodobnega centra za ravnanje z odpadki.

Toplarna, ki predstavlja zaključek celotnega reciklažnega toka, je hkrati tudi popotnica za nadaljevanje našega strateškega dokumenta, ki ga bomo uspešno nadaljevali v naslednjih letih in za katerega že imamo predvidena evropska sredstva.« Z novo finančno perspektivo na področju ravnanja z odpadki so na ministrstvu za okolje in prostor namreč že izdali odločbe za izgradnjo podobnih centrov prvega reda v koroški regiji.

Kot je še dodala Podlipnikova bo sodoben center za ravnanje z odpadki nastal tudi v Ljubljani: »V pripravi imamo še tri oziroma štiri centre, s katerimi bomo zgodbo okoljskih projektov v Sloveniji zaključili.« Za projekt Toplarna Celje je približno 70 odstotkov sredstev (od celotne vrednosti naložbe, ki znaša slabih 19 milijonov evrov) prispevala Evropska unija še iz stare finančne perspektive, država in občina pa sta prispevali vsaka po 15 odstotkov.

Barbara Černe

Vir: dobrojutro.net