Znanstveniki opozarjajo, da se bodo ogromne količine toplogrednih plinov ujete pod talečim se permafrostom, v naslednjih desetletjih najverjetneje sprostile v ozračje ter še povečale stopnjo globalnega segrevanja. Po mnenju znanstvenikov predstavlja taljenje permafrosta na Arktiki, precej večjo nevarnost globalnemu segrevanju, kot izsekavanje gozdov. 

Plini k onesnaženji Zemlje sicer naj ne bi prispevali v tolikšni meri, kot plini iz elektrarn, letal in avtomobilov, vendar pa strokovnjaki za permafrost predvidevajo, da naj bi se v naslednjih treh desetletjih v atmosfero sprostilo okoli 45 milijard metričnih ton ogljika iz metana in ogljikovega dioksida. To je približno enakovredno količini izgorevanja svetovnih zalog premoga, plinov in drugih fosilnih goriv v obdobju petih let.

Še bolj alarmantna je slika konec tega stoletja, ko naj bi se na podlagi izračunov v ozračje sprostilo že okoli 300 milijard metričnih ton ogljika, s čimer bi se globalno segrevanje pospešilo za 20 do 30 odstotkov. 

Vir: svarog.org