Brez meja objela me je toplina,
ne čutim več da vsak čas bo zima.
Ko zagledam njen nasmejan obraz,
začutim dotik njenih lic, ljubeč objem,
se ves prepuščam občutkom svojega srca

Njen pogled, oči so me pobožale ,
besede, kakor da jih poslušam v snu,
Začutil sem srce kot da bije mi močneje,
ko me objame, vse v meni spremeni, oživi,
ljubezni plamen v srcu ogreje močneje, zagori..

Kljub letom, času ki zdaj me obdaja,
še čutim ljubezen, saj s čustvi ne zahaja,
poseben dar je, nekaj kar začutiš v dnu duše,
da ne usahne, ne odide, življenje spremeni v sivino,
spet odpre srčne rane, dan brez sonca, hudo bolečino.

jože.k