S toplejšim vremenom so se prebudili tudi klopi, ki lahko predstavljajo grožnjo našemu zdravju, še posebej, če se radi zadržujemo v naravi. Klopi prenašajo povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni, pri nas predvsem lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME).

Klopi
Klopi živijo pri tleh v gozdnati podrasti in grmičevju, na zaraščenih površinah, nahajajo se na travnikih, v parkih, tudi na domačem vrtu. Na robovih listov čakajo, da pride mimo gostitelj, človek. Ko klop spleže na človeka, na njem običajno poišče mesto, kjer je koža mehka, tanka in dobro prekrvljena. Najraje zleze pod pazduho, v dimlje, popek, na vrat in za uhlje. S svojim rilčkom se pritrdi v kožo. Ker ima klopova slina anestezijski učinek, vboda običajno ne čutimo. Na srečo vsak klop ni okužen.

Klopni meningoencefalitis
V Sloveniji je klopni meningoencefalitis za ljudi endemična bolezen, smo v samem vrhu pojavnosti te bolezni v Evropi. Vsako leto za KME oboli okoli 300 oseb, vendar je precepljenost prebivalstva pri nas še vedno prenizka in znaša le dobrih 12 odstotkov. Ljudje za KME obolevajo povsod v Sloveniji, najpogosteje na Gorenjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji.

Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2013 v Sloveniji za klopnim menigoencefalitisom zbolelo 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev), kar je občutno več kot leta 2012, ko je zbolelo 164 oseb. Z virusom klopnega meningoencefalitisa pa lahko klopi okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave, ki tako virus posledično izločajo v svojem mleku. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje.

Kako poteka bolezen?
Klopni menigoencefalitis je resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa in jo običajno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi nezavest.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. V sicer redkih primerih pa bolezen lahko povzroči tudi smrt bolnika. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje dela in s tem povezana socialna stiska pacienta.

Kako preprečimo vbode klopov?
Okužbe z boleznimi, ki jih na ljudi prenašajo klopi, preprečujemo z nekaterimi ukrepi. Ko gremo v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, s katerimi prekrijemo kožo (dolge hlačnice in dolgi rokavi). Oblačila naj bodo svetlejše barve, da klopa na oblačilih opazimo. Uporabimo lahko repelente, njihov vonj odganja klope. Toda delovanje repelentov je časovno omejeno. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo in stuširamo ter prečešemo lase.

Kako odstranimo klopa iz kože?
Prisesanega klopa odstranimo čim prej. Klopa ne mažemo z mazili ali olji, ga tudi ne stiskamo. S pinceto ga zagrabimo čim bliže koži in ga počasi, z enakomernim potegom izvlečemo. Če se zatrga in rilček ostane v koži, počakamo do naslednjega dne, ko ga bomo navadno z lahkoto odstranili oziroma se bo ob blagem vnetju izločil sam.

Najučinkovitejši način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa
Najučinkovitejši način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa je cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite.

Vir: druzina.enaa.com