Noben da nam ni dan,
da bi ga živeli tjavdan.

Če bi vedeli, da je poslednji,
bi še bil beden, zapravljen, navreden?

Da vse pade z neba, bi čakali
ali se za cilje bolj potrudili?

Bi vselej le o sebi govorili, tožili, težili
ali kdaj naravi in drugim prisluhnili?

Bi o ljubezni in dobroti le razpredali
ali z dejanji oboje priklicali?

Večer z zaupanjem v jutrišnji dan
naj bo hvaležno spanju predan.

Danes je dan za vse dobro
in zdaj je pravi trenutek za to.