Piše: NP v novi Vivi www.viva.si

Pamet v roke in noge!
Telesna dejavnost nedvomno igra pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. A tudi tu se nam lahko pripetijo poškodbe, zato tokrat ponujamo nekaj nasvetov, kako si pomagati pri najpogostejših športnih poškodbah ... Med najpogostejše poškodbe pri športu spadajo zvini, poškodbe mišic, kolena in vneta pokostnica. Ko si npr. zvijemo gleženj, zapestje ali komolec, občutimo bolečino, prizadeto mesto oteče, pojavi se edem in gibljivost je zmanjšana.

Poškodba mišice lahko nastane zaradi neposrednega udarca (udarnina) ali pri preobremenitvi mišice. Najpogosteje so prizadete mišice v zadnji loži stegna, štiriglava mišica stegna, primikalke kolka, mišice meč ter dvo- in troglava mišica nadlahti. Poškodovana mišica je napeta, trda, na pritisk boleča, v njej lahko tipamo vrzel, pojavi se hematom. Vsak gib, v katerem sodeluje okvarjena mišica, povzroči hudo bolečino.

Do poškodb kolena lahko pride med preintenzivnim tekom ali tedaj, ko se nismo ustrezno ogreli, in pa pri športih, ki zahtevajo hitre reakcije, kot so skoki, obrati itd. Najpogostejše poškodbe kolena so: tekaško koleno – bolečina ali občutljivost v bližini pogačice, ob njej ali pod njo; vnetje golenske vezi – bolečina na zunanji strani kolena; vnetje kite v podkolenskem zgibu.

Pri vneti pokostnici se bolečina pojavi v piščali. Najpogosteje so prizadeti tekači, glavni vzroki vnetja pa so pretiravanje ali nepravilna obremenitev noge med tekom, nepravilno raztezanje in ogrevanje ali nepravilne tehnike vadbe, tek ali skakanje na trdih površinah ter tek v športni obutvi, ki za tovrstno dejavnost ni primerna (nima prave podpore in blažitve).

Pomoč je tu
Pri lažjih oblikah poškodb si pomagamo tako, da sledimo enostavnim nasvetom: počivamo, hladimo, povijemo in dvignemo. Zdravnika pa obiščemo, če so težave oz. bolečina vse večje, če se pojavi močno otekanje, če uda ne moremo obremeniti in se pojavi mravljinčenje ali gluhost okončine.

Ob nastanku poškodbe moramo prekiniti z vadbo in se posvetiti počitku. Kdaj lahko spet začnemo s športno dejavnostjo, je odvisno od obsega poškodbe in vrste poškodovanega tkiva (mišica, kita, vez). Pri manjših poškodbah mišic je to lahko že po nekaj dneh, pri večjih pa se moramo ravnati po navodilih zdravnika ali fizioterapevta.

Poškodovano področje začnemo takoj po poškodbi ohlajati z mrzlimi oblogami, masiramo ga z ledom ali ga namakamo v ledeni kopeli. Ledu ne smemo položiti neposredno na kožo, ampak ga zavijemo v kos tkanine. Ohlajanje, ki ga ponavljamo dan ali dva na 6 do 8 ur, naj traja 10 do 20 minut.

Povijanje poškodovanega dela z elastičnim povojem preprečuje dodatno nabiranje tekočin oziroma zatekanje tkiva. Poškodovani del mora biti povit čvrsto, vendar ne pretesno, da ne pride do zastajanja krvi. Najbolje je, da ga povijemo takoj po nastanku poškodbe.

Dvig poškodovanega dela nad raven srca pomaga pri vračanju krvi iz limfe proti srcu in s tem odplavljanju presnovnih produktov iz poškodovanega dela. Posledica je zmanjšanje otekline in neprijetnih občutkov oziroma bolečine.
Pri hitrejšem celjenju ali preprečevanju morebitnih novih poškodb nam lahko pomaga uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, redkeje kortikosteroidnih preparatov.

Preprečite poškodbe
Pravilno ogrevanje in raztezanje pred vadbo ter poslušanje lastnega telesa je najboljša preventiva. S 5- do 10-minutnim aerobnim ogrevanjem pred vadbo telo ogrejemo in izboljšamo preskrbo mišic s kisikom, povečamo prožnost tetiv, vezi, izboljšamo gibljivost sklepov in reflekse ter s tem zmanjšamo nevarnost poškodb. Splošnemu ogrevanju navadno dodamo previdne vaje za raztezanje.

Rekreaciji se izognemo, če smo preutrujeni ali se ne počutimo dobro. Če vadbo podaljšamo, moramo podaljšati tudi počitek, intenzivnost vadbe tudi vedno uvajamo postopno. Za varnost bomo poskrbeli tudi z ustreznimi oblačili in obutvijo ter drugo potrebno opremo, zanjo pa bo poskrbel tudi trener.
Vsekakor pa nas poškodbe pri gibanju ali tveganje zanje ne bi smeli odvrniti od športnih dejavnosti, saj so koristi rekreacije veliko večje od tveganj.

NP

Bolečini v mišicah, po domače “musklfibru”, ki se pojavi po naporu zaradi nabiranja mlečne kisline v mišicah, se lahko izognemo tako, da po zaključeni vadbi telo ohladimo z nekajminutno hojo in opravimo statične vaje za raztezanje.