Da je redna fizična rekreacija nujna za dobro psihofizično počutje, je znano vsem, žal pa še vedno prednjači teorija kot pa sama vadba v praksi. Razlogi za tako stanje so navadno pri vsakem posamezniku različni, zagotovo pa velja, da tak človek ni okusil pravih dobrobiti redne vadbe.

Ta naj bi se ob začetku izvajala vsaj dvakrat tedensko, srednje do visoke intenzivnosti. Da vadimo primerno in s pravo intenzivnostjo, nam pove že samo telo: dihanje in srčni utrip se povišata, um pa postaja čedalje bolj jasen. Navkljub obremenitvi lahko pri vadbi vztrajamo in se počutimo dobro. Ko začutimo, da smo utrujeni, počivamo in se sproščamo.

Mišice in telo se zelo hitro obnavljajo, z redno vadbo tudi utrujenost pride čedalje kasneje, kar pomeni, da lahko tedensko vadbo zvišamo na tri do štiri ponovitve po uro do ure in pol treninga. Pomembno je, da si dovolimo napredovati, to pa brez napora ne bo mogoče. Vsakič je treba narediti več ponovitev, saj le tako lahko stopnjujemo fizično vzdržljivost in moč. S tem krepimo tudi lastno voljo, ko premagujemo lastne upore in nemoč.

Telo si lahko med vadbo predstavljamo kot motor, ki ga prižgemo. Z ogrevalnimi vajami ga pripravimo, da se lažje prižge in sproži različne procese po telesu. Na prvem mestu je vnos kisika v telo, kar deluje nanj kot kisikova komora, kjer se s svežim kisikom napolnijo vse celice. S tem se iz telesa pričnejo odvajati različni strupi in odvečne snovi, k čemur pripomore tudi pospešeno delovanje limfnega sistema, kar je posledica vadbe, gibanja. Z vnosom kisika v telo se prebudijo tudi male sive celice, ko se težke misli umaknejo, um pa napolni energija svežih misli, polnih sprostitve, kreativnih zamisli in rešitev. Z dobro prekrvavljenostjo telesa se okrepi imunski sistem, s čimer smo lažje kos različnim sezonskim obolenjem, lahko pa se tudi izboljšajo kronična vnetja in obolenja. V kolikor rekreacijo kombiniramo tudi z ustreznim vnosom zdravih in kakovostnih hranilnih snovi, bo naše psihofizično počutje blestelo.

S sodobnim načinom življenja smo si dovolili, da so naše mišice postale ohlapne in neprožne. Že vsakodnevno sedenje na stolu z naslonjalom preprečuje delovanje mišic medenice, hrbta in trebuha. S tem ko so mišice ohlapne, je večina telesne teže naslonjena na kosti, posledično pride hitreje do napetosti in bolečin, ki jih navadno zaznavamo predvsem na hrbtu ter na predelu medenice in križa. Da bi lahko sedeli in hodili, tako kot je zdravo in čim manj obremenjujoče za naše telo, moramo razvijati različne skupine mišic: nožne, hrbtne, medenične, ramenske. Mišice so tiste, ki nam morajo dajati oporo, da smo lahko zravnani, ko sedimo ali hodimo. Delujejo tudi kot dodatna zaščita telesa, saj nas ščitijo in pomagajo uravnavati mraz ali vročino, različne poškodbe ter dajejo dodatno oporo ožilju.

Po vadbi naj nujno sledi sproščanje in raztezanje mišic, kjer lahko uporabimo zmes vaj iz joge, džoginga ali pa kaj po navdihu. Pomembno je, da smo v raztegu pozorni na trenutno zmogljivost telesa in jo upoštevamo. S tem se bodo mišice sprostile, mi pa bomo lahko zaznavali še morebitne napetosti v telesu. V kolikor so še prisotne, področje telesa zmasirajmo.

Telo je narejeno za gibanje, ne za sedenje. Navkljub temu pa svoje telo spoštujte in ga ne preobremenjujte prek njegovih zmogljivosti. Z redno vajo se hitro napreduje tako v zmogljivosti kot v kondiciji, zato si postavljajte dosegljive cilje. V kolikor jih boste prelahko ali prehitro dosegli, pa jih le brez zadržkov dvignite na zahtevnejšo raven.

Kako lahko gibanje vpliva na našo energijo?

Če se ukvarjamo s športnimi aktivnostmi zavestno in ne iščemo v njih samo orodij za ˝izklesovanje˝ telesa, lahko spoznamo, da ima gibanje še veliko drugih učinkov. Sploh če gledamo na gibanje še z vidika energije. Gibanje nam pomaga sproščati napetosti iz telesa. Energija je zaradi vsakodnevnega stresa ter nakopičenih občutkov na določenih mestih našega energijskega sistema upočasnjena, njen tok je oslabljen, to pa povzroča občutke brezvoljnosti, nemotiviranosti in občutke, da je težko. Z gibanjem lahko zelo premaknemo svojo energijo. Odvisno pa je od tega, kakšen odnos zavzemamo do gibanja. Če delamo z namero, da si povrnemo ali okrepimo svojo moč ali da postanemo bolj pretočni ali da sprostimo svojo težo, smo na pravi poti. To so že prvi koraki k obvladovanju svoje energije.

Učinki gibanja na energijsko telo me fascinirajo že od samega začetka, ko sem začela raziskovati medsebojno povezanost teh dveh nivojev. Tako sem ugotovila, da marsikatere vaje ali treningi vplivajo na določen energijski center in ga tako krepijo. Izvajanje trebušnjakov recimo neposredno vpliva na krepitev solarnega pleksusa, ki vlada naši notranji moči in volji, izvajanje počepov z utežmi ustvarja pritisk na noge in pomaga pri prizemljevanju ter sproščanju napetosti, izvajanje vaj iz pilatesa prav tako močno vpliva na središčni del telesa, kjer lahko zelo okrepimo svoj pleksus in pridemo do večje stabilnosti in občutka notranje moči. Če pa gibanje kombiniramo še z energijskimi tehnikami, lahko dosežemo velike učinke v pretoku svoje življenjske energije, ki je ključnega pomena tako za naše fizično kot psihično zdravje.

Da bi dobro skrbeli za svoje telo in energijo, je potrebno imeti močno voljo. Voljo v telesu je potrebno prebuditi in jo negovati. Gre za določeno obliko energije, ki je pri nekaterih bolj živa, pri drugih manj. Česarkoli se v življenju lotimo, moramo imeti za to močno voljo. V bistvu vse v življenju od nas zahteva voljo. Nasprotno od te energije, ki nas lahko poganja naprej kljub oviram, ki nam pridejo na pot, pa je na drugi strani energija upora. Upori se lahko kažejo v odlašanju, prestavljanju svojih zastavljenih nalog na jutri, v lenobi in neusmerjenosti. Naša življenjska volja je povezana z delovanjem spolne čakre in aktivacijo solarnega pleksusa. Da bi lahko obvladovali svojo spolno/življenjsko energijo, moramo imeti močan pleksus. Če nimamo močnega pleksusa in čiste spolne čakre, ne moremo uspešno usmerjati svoje energije v cilje ali pa se vrtimo v začaranem krog ponavljajočih se dogodkov in občutkov, kjer se nič ne spremni. Po navadi se zgodi, da ko se že kdo odloči, da bo nekaj spremenil, ga že v štartu zmanjka, kot se radi pogovorno izrazimo, ali pa omaga tik pred koncem, ko je že skoraj tik pred tem, da nekaj spelje. V takšnih primerih, ko se zavemo, da nam jenjajo moči, je priporočljivo ukrepati in ponovno okrepiti svoj pleksus. Prav tako pa tudi ozavestiti, kaj je tisto, zaradi česar omaguješ, in to premagati. Po navadi ˝nas zmanjkuje˝ v strahovih, jezi in nezaupanju v sebe. Seveda pa vsak posameznik v sebi nosi svoje lastne omejitve, s katerimi ga njegovo življenje sooča.

Narava energije je gibanje in razvijanje. Energija ni nekaj statičnega in mrtvega, energija je življenje. Zato nam tudi gibanje da občutek, da smo bolj živi in polni, ker se v nas prebudi energija. Energija je zelo občutljiva stvar, saj jo lahko zelo hitro potrošimo, težje pa jo je zbrati spet nazaj. Zato je z energijo potrebno delati preudarno; opustiti stvari, ki nas izčrpavajo ali pa preprosto samo spremeniti odnos do njih, biti v stiku s svojim telesom in mu prisluhniti, kaj nam sporoča, stremeti k temu, da se redno sproščamo in imamo dobro, saj so tudi to dejavniki, ki vplivajo na naše počutje. Gibanje naj ne bo nekaj, kar nam je nuja ali breme, ampak nekaj, kar nam je v izziv in nam pomaga, da se počutimo dobro v svojem telesu in smo zadovoljni sami s seboj.

Tala Bevk in Erika Žlogar