Namen projekta Trajnostna energija in ekonomija vodika, ki je eden večjih projektov v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, je doseči večjo uporabo obnovljivih virov energije tudi z uporabo tehnologije vodika. Zagotovil naj bi infrastrukturo za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije, kar bi poleg zmanjševanja negativnih vplivov na okolje prispevalo tudi k dvigu konkurenčnosti slovenskih podjetij s tega področja.

Projekt so predstavili danes v Ljubljani pred začetkom dvodnevnega strokovnega posveta o trajnostni energiji in ekonomiji vodika, ki je prvi posvet v okviru projekta. 

Projekt - vreden je okoli štiri milijarde evrov, od česar je zanj iz državnega proračuna in evropskih skladov predvidenih okoli 470 milijonov evrov, ostalo pa naj bi pokrila zasebna vlaganja - združuje aktivnosti na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, ki že potekajo, dodaja pa še tehnologijo vodika iz obnovljivih virov, je pojasnil Hinko Solinc z ministrstva za okolje in prostor. Tehnologija vodika po njegovih besedah nima siceršnjih glavnih slabosti obnovljivih virov energije - nezmožnost skladiščenja (pri vetrni in sončni energiji) in omejena uporaba za pogon vozil (omejene možnosti pridobivanja biogoriv).

"Projekt bo sicer prinesel tudi okoljske koristi, vendar v vladi menimo, da gre za projekt, ki bo prinesel nov zagon našemu gospodarstvu na področju, ki v svetovnem merilu že dosega eno največjih rasti," je povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Tako naj bi prispeval k dvigu konkurenčnosti gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest in tudi regionalnemu razvoju, je prepričan minister. Trenutno sestavljajo projektno skupino, ki bo projekt vodila, v pripravi je implementacijski načrt, zbirajo pa tudi strokovnjake za učinkovito medresorsko sodelovanje.

Za GZS je projekt eden ključnih in najpomembnejših, je povedala podpredsednica zbornice Mateja Mešl. In sicer je eden od razlogov za to dejstvo, da je slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice ena prvih tehnoloških platform, ki so nastale v okviru projekta oblikovanja tehnoloških platform. "Podjetja, ki so vključena na trg avtomobilske industrije, se zavedajo, da je to tehnologija prihodnosti in da brez osvojitve te tehnologije bolj konkurenčnega razvoja ni pričakovati," je povedala.

Področju energije in okolja ter obnovljivim virom energije slovenska podjetja, ki so vključena v različne platforme, namenjajo veliko pozornosti; med 21 tehnološkimi platformami je namreč osem takih, ki se nanašajo na področje obnovljivih virov. Poleg tega so razvojniki v gospodarstvu in znanstveno-raziskovalnih institucijah naredili skupen program Energija in okolje, kjer so zajeta vsa področja, na katera bi morala slovenska podjetja v prihodnje vlagati.

Vir: www.umanotera.si