Nekateri med vami že veste, da sem poleti preko Comeniusa preživela dva tedna v Angliji. Na kratko bi vam rada predstavila, kaj sem tam počela in kako sem sploh prišla do tega. Nekateri najbrž že poznate projekt, ampak vseeno.

Torej, februarja 2010 sem se v Nazarjah udeležila delavnice, ki jo je vodila moja bivša profesorica s fakultete mag. Mojca Belak. Na tej delavnici nam je predstavila projekt Comenuis – Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja.

Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija, namenjen pa je posameznikom, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja (do terciarne ravni), v prvi vrsti pa je namenjen učiteljem in vzgojiteljem.

Poleg tega projekta obstajajo še drugi (Erasmus, Grundtvig, Leonardo da Vinci, idr. – podrobnosti najdete na http://www.cmepius.si/). Sam projekt Comenius ima poleg podprograma Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja še tri podprograme: Comenius asistenti, Šolska partnerstva in Regio partnerstva.

Prijavnico za projekt najdete na http://www.cmepius.si/razpisi/com10.aspx, razpisni roki pa so trije: 15. 1., 30.4. in 15.9, odvisno od tega, kdaj se izvaja izobraževanje (na Cmepiusovi spletni strani preverite prijavne roke, ker so različni za različne podprograme). Prijavnica vam bo vzela kar nekaj časa, saj je nekaj vprašanj esejskih (npr. opišete, kaj ste do zdaj poučevali, kaj boste pridobili z izobraževanjem, itd.) vendar se je vredno potruditi.

Čeprav so vprašanja zastavljena v angleščini, nanje odgovarjate v slovenščini. Izpolnjeno prijavnico pošljete na nacionalno agencijo (naslov napisan v prijavnici) in čakate na odgovor. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti, razen prijavnico morate oddati tudi po navadni pošti.

Jaz sem prijavnico oddala do 15.1.2010, maja 2010 pa so me obvestili, da imam dovolj točk za izobraževanje. Ampak, ker se na poletne termine prijavi ogromno kandidatov, denarja pa ni za vse, so me dali na rezervno listo. V začetku julija so mi sporočili da so odobrili dodatna sredstva, in da če hočem, še vedno lahko grem v Anglijo. Na srečo sem našla še eno izvedbo istega tečaja konec avgusta, zato sem se odločila, da sprejmem dotacijo. Če ne bi bilo istega tečaja, bi se lahko odločila za podobnega (ker se je moj originalni tečaj že začel).

Obstaja mreža (database) šol, univerz, kjer se lahko izobražujete, lahko pa sami najdete drugo institucijo. Jaz sem se odločila za privatno jezikovno šolo Pilgrims, ki ima sedež v Canterburyju, Kent. Jezikovna šola Pilgrims sodeluje z University of Kent, kar pomeni, da smo prebivali v kampusu v enoposteljnih študentskih sobah, imeli v bližini (3 min stran) menzo, tečaje, knjižnico, knjigarno, trgovino, vse kar smo potrebovali. Le do centra mesta je bilo 20 min hoje.

Zadnja dva tedna v avgustu razpiše ta jezikovna šola manj tečajev kot poleti, zato nas je bilo 'samo' 80. Prišli smo skoraj z vse Evrope (Španija, Portugalska, Nemčija, Švica, Danska, Avstrija, Slovenija, Madžarska, Italija, Poljska in še kje), Rusije, Azerbajdžana in Egipta. Jaz sem se udeležila tečaja Bristish Life, Language & Culture, ki se ga je udeležila tudi profesorica zgodovine, torej ni namenjen samo profesorjem angleščine.

V skupini nas je bilo dvanajst: pet Špancev, dve Poljakinji, Nemka, Italijanka, Švicar, Egipčanka in jaz. Politika te šole je, da je čim več različnih narodnosti v eni skupini. Ostali tečaji so bili še o metodologiji v osnovni šoli in kreativni metodologiji, poleti pa je na voljo še mnogo več tečajev (drama, angleščina za osnovnošolske učitelje, angleščina za srednješolske učitelje, NLP, kako motivirati učence, poučevanje preko glasbe in umetnosti, književnost, kako narediti teste bolj humane, CLIL – poučevanje drugih predmetov v angleščini, poučevanje poslovne angleščine, uporaba tehnologije v razredu in še in še).

Vsak delovni dan smo imeli tečaj od 9 - 15:30 (tri lekcije po 90 min, polurni odmor in 90 minutni odmor za kosilo). Popoldne in zvečer smo se lahko udeležili raznih delavnic (poezija, pripovedovanje zgodb, ustvarjanje dialogov, samoobramba, itd.). Poleg ostalih delavnic sem se dvakrat udeležila delavnice, kjer smo igrali na afriške bobne djembe in totalno uživala. Popoldne je bilo vse izbirno, tako da smo lahko šli tudi v mesto. Čez vikend pa smo si ogledovali bližnjo okolico, nekateri so šli tudi v London, ki je le 50 min oddaljen z vlakom.

No, in kaj točno smo počeli na tečaju?

Večkrat smo delali v parih in skupinah, vendar ne istih, saj smo skoraj vsakič zamenjali sedežni red, tako da smo res sodelovali vsak z vsakim. Imeli smo šest gostujočih govorcev, ki so opisali, kaj počnejo, in odgovarjali na naša vprašanja.

Ti govorci so bili:

- Father Peter Geldard, katoliški duhovnik (prej anglikanski duhovnik), ki je govoril o življenju v kampusu in razvoju univerz v Britaniji

- Jodie Bryant, Community Support Officer, vez med policisti in ljudmi, ki je govorila o svojem delu in kriminalu v Britaniji

- Sandra Shere, namestnica direktorja Samaritancev (društva za pomoč samomorilnim osebam) v Canterburyju, ki je predstavila svoje delo

- Sally Farley, terapevtka za disleksijo, ki pomaga študentom z disleksijo, poleg tega pa ima umsko prizadeto 23-letno hči Milly, zato je govorila o učencih s posebnimi potrebami

- Noreen Caplen Spence, črnka, ki je govorila o rasnih problemih v Britaniji

- Teresa Adams, pomočnica ravnateljice na osnovni šoli, ki je govorila o izobraževalnem sistemu v Britaniji

Na temo o kateri je govorec pripovedoval, smo se pripravili na tečaju, po govoru pa smo vedno analizirali vsebino in značilnosti jezika, ki ga je govorec uporabljal. Učitelj si je namreč zapisoval besedne zveze, ki so jih govorci uporabljali, nato pa smo jih v razredu razložili in analizirali.

Ena izmed udeleženk tečaja je bila muslimanka iz Egipta, zato se je dogovorila s canterburyjskim imamom Harroonom Raschidom Sohawonom, da ga lahko obiščemo v mošeji. Tako smo spoznali še enega govorca, ki pa nam je predstavil muslimansko kulturo in nas na koncu še pogostil. Pogovarjali smo se tudi z dekleti iz Savdske Arabije, Bangladeša, Nemčije in različnih koncev Velike Britanije, ki študirajo v Canterburyju.

Poleg navedenih tem smo obravnavali tudi naslednje teme: geografija, vljudnost, različni dialekti, veleblagovnice, časopisi, politični sistem, štirje načini analiziranja kulture, identiteta, kaj je 'Englishness', politično pravilen govor in humor. Zadnji dan smo predstavili svoje projekte, ki smo jih delali v skupinah skozi ves teden.

Moja skupina (Španca Juan Jo in Sara ter jaz) si je izbrala temo 'hrana in pijača'.
 In še višina dotacije: za prevoz dobite največ 250 €, če jih porabite več ali manj je vaša stvar. Dotacija vam krije še tečaj, potem pa vam na podlagi trajanja izobraževanja dodelijo še dnevnice (za hrano in bivanje). Dotacijo dobite v dveh delih, najprej 80%, ko oddate končno poročilo pa še ostalih 20%. Je dovolj velika, da vam pokrije vse stroške.

Tako, mislim, da sem vse povedala. Če je kdo zainteresiran in rabi kakršnokoli pomoč, naj mi pove. Pri izpolnjevanju prijavnice je nekaj 'zank', zato vam bom rade volje pomagala. Če pa kdo rabi še bolj podrobne podatke, sem mu tudi na voljo. Če poznate koga, ki ga bi projekt zanimal, mu lahko pošljete ta mail.

Še enkrat link: http://www.cmepius.si/

Mojca

PS: Pojdite v tujino, razširite si obzorja in se vrnite nazaj še bolj zadovoljni :))