Mnogokrat se ljudje znajdemo v zelo čudni situaciji, ko nam naša čustva govorijo, da nekaj ni tako kot bi moralo biti. Enostavno smo vznemirjeni, žalostni, nas postane sram, postanemo jezni… Razlag za naš odziv je nedvomno toliko kot je ljudi na zemlji.

Velika večina se nas zateka k ustaljenim razlagam, ki prihajajo iz vrst znanosti in za katerimi stojijo 'neizpodbitni' dokazi, eni k logični razlagi, do katere smo se dokopali na podlagi naših lastnih izkušenj glede tega 'kako funkcionira življenje', nekateri se naslanjamo na mnenja drugih, drugi spet k vraževerju... Nekaj pa se nas enostavno obrne na našo notranjost, na to, kar nam sporoča naše lastno telo, saj so to čustva, ki so se rodila znotraj nas samih in to kar sedaj čutimo je le produkt našega lastnega čustvovanja.

Ta čustva so le produkt procesa, ki se je začel znotraj nas samih in znotraj nas samih ga tudi doživljamo na sebi lasten način. Nikjer zunaj ni nobenega krivca, ki bi jih ustvaril, da bi se potem lahko začela čutiti v našem telesu. Ta čustva so izraz našega notranjega sveta, naša 'lastnina' in nam kažejo tisti aspekt nas, ki se prej še ni izrazil v popolnosti navzven, v zunanjem svetu.

Ljudje se dostikrat omejimo na materialni vidik razlage, kot nas to poučujeta svet in izkušnje ter se ravnamo po zakonu akcija-reakcija. Znotraj nas se je pojavila reakcija, najdimo torej vzrok za to reakcijo v akciji. Vse preveč krat nas priučeni koncepti razmišljanja silijo v iskanje vzroka za reakcijo zunaj nas, saj prevečkrat razmišljamo o svojih čustvih, kot o samostojnih delih, na katere lahko zunanji svet neposredno učinkuje preko zunanjih vzvodov.

Vendar pa kakor koli obrnemo, se nahajajo naša čustva znotraj našega lastnega telesa in predstavljajo naš lasten svet. Kot na del nas se da sicer vplivati z zunanjim vzvodom na način, da se celoten proces zažene, vendar pa nedvomno globoko v sebi sprejmemo sami odločitev o tem ali ga bomo sploh zagnali in kako se bomo počutili zaradi tega, kar je vzbudila v nas zunanja akcija.

Zagon procesa čustvovanja v našem telesu poteka spontano. Vsak rezultat tega procesa, čustvo, pa nam govori nekaj o nas samih. Pove nam namreč, na kakšen način reagiramo, če se znotraj nas prebudi takšno in takšno čustvo, kaj ob njem doživljamo, kako se ob njem izražamo, kakšna nova čustva rodi primarno čustvo… Pred nami se odpre popolnoma nov svet, ki je že od nekdaj del nas samih.

Ta čudovit del je bil že od nekdaj del nas in vedno bo. Tam je, nas čaka, da ga raziščemo, si dovolimo, da se pogreznemo v čudovito avanturo, katera bo prinesla novo razumevanje o tem kako svet deluje. Nedvomno pa je na nas samih, ali bomo sprejeli odgovornost za naš lasten del in ga kot takšnega tudi v popolnosti priznali ali ne.

Raziskovanje samega sebe na ta način nam prinaša jasnejšo sliko o nas samih, našem odnosu do nas samih, našem odnosu do sveta in o tem kako svet funkcionira, kar pa drugi strani prinaša dosti večjo svobodo v izražanju na vseh nivojih. Z drugimi besedami nam skozi poglabljanje v sebe postaja vedno jasneje zakaj se počutimo kot se počutimo in zakaj nekaj storimo ali ne storimo. Seveda pa, ko to počnemo začnemo prodirati v skrivnosti svoje lastne duše in osebnosti, ter se dotikati in sproščati delčke nas, ki nam ne služijo več oz. nas celo ovirajo na naši poti skozi življenje.

Postajamo svobodnejši in svobodnejši. Kar naenkrat si dovolimo, da v svoje življenje spustimo nove priložnosti, ki jih dojemamo na čisto drugačen način, saj smo v nas spremenili del sebe, ki nas je omejeval, in se tudi na njih odzovemo na čisto drugačen način.

www.tomazflegar.si