Moje mnenje je, da pisanja človeka, ki piše o resnici, ki piše o svobodi, ki piše o ljubezni, pri tem pa niti enkrat samkrat ne omeni svojega srca, niso vredna niti piškavega oreha.

Pa to ni samo moje mnenje, ampak tudi vseh tistih, ki delajo na sebi, oziroma se poglabljajo vase.
Resnica, mir, svoboda, ljubezen so vse stanja zavesti ene in iste »žoge« notranje luči, kateri eni rečejo bog.

Prepoznavanje resnice se začne v tvojem srcu, tudi prepoznavanje miru se začne v tvojem srcu, prepoznavanje ljubezni se prav tako prične v tvojem srcu in na koncu koncev tudi osvobajanje, ali čutenje svobode se začne in konča nikjer drugje kot v tvojem milem ti srcu.

Pa se danes malo pozabavajva s pojmom svobode.
Poglejva spet v SSKJ kaj le ta pravi za svobodo na osebnem nivoju;
Svoboda je stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju...

Zanimiva definicija s katero bi se kar strinjal.
Seveda so tudi resnica, mir in ljubezen stanja zavesti v katerih človek ravna in presoja po svojem spoznanju.
Torej, da bi se človek lahko osvobodil potrebuje tako spoznanje, ki ga bo odrešilo vseh dvomov, tesnobe in strahov.

Zdaj če kdo misli, da se bo z nekim »pravilnim mišljenjem« osvobodil dvomov, tesnobe in strahu pred čemerkoli, mu lahko z vso gotovostjo povem, da se s »pravilnim mišljenjem« zagotovo ne bo nikoli odrešil kakršnihkoli dvomov in strahov.

Popolnoma vseeno je kaj si kdorkoli o čemerkoli misli, glede svobode je zate pomembno tisto spoznanje, ki lahko premaga tvoje strahove, ki jih imaš uskladiščene nekje v svojem »podstrešju«.
To spoznanje pa ni nikjer drugje kot v občutku, ki se nahaja nikjer drugje kot v tvojem milem ti srcu.

Spomnim se pred kakimi tridesetimi leti je k nam prišel en starejši gospod iz Indije, ki je zelo lepo govoril o svobodi duha. Po kosilu smo odšli na sprehod vanj pa se je kar naenkrat zaletel nek mali pasji mešanček in nanj močno lajal.
Ta stari gospod se je tako prestrašil, da je takoj splezal na bližnje drevo in se ves tresel od strahu in nas milo rotil in prosil naj hudega psa spravimo stran.
Ostali spremljevalci smo bili najprej močno osupli nad njegovim strahom, pozneje pa smo se od srca smejali temu gospodu, ki ga je bilo tako strah enega malega »peseka«.
Seveda popoldne ta gospod ni bil več razpoložen za govorjenje o svobodi duha, naše navdušenje nad njegovim govorjenjem pa je medtem tudi že splahnelo.

Seveda nekateri prisegajo, da bodo s ponavljanjem mantre; »Ni me strah, ni me strah…« dosegli tisto stanje zavesti, ko jih ne bo več nečesa strah in tako osvobodili svojega milega jim duha strahov.
Drugi so navdušeni nad raznimi avokacijami; » Jaz sem v sebi močan v življenju se mi uresničujejo moje sanje« ali pa tista znana; » Vsak dan v vsakem pogledu mi gre vse bolje in bolje«
Če si med njimi tudi ti, te moram razočarati ponavljanje nekih besed te ne bo osvobodilo tvojih strahov.

Do osvobajanja in svobode pa lahko prideš le tako, da v sebi ponovno prepoznaš ta blagodejni božanski občutek v katerem je življenje in v katerem je tvoja notranja luč.
Ta božanski občutek pa ponovno ni nikjer drugje kot v tvojem milem ti srcu.

Jaz sem do tega notranjega osvobajanja in notranje luči prišel preko načina poglabljanja vase, ki mi ga je ponudil moj mojster.

Zate ne vem, zase pa zagotovo vem, da bo ta proces notranjega osvobajanja zame trajal kar celo življenje.

Lahko ti pa zagotovim, da brez delanja na sebi, brez poglabljanja vase
je vsako osvobajanje od strahov samo tvoja pravljica za lahko noč otroci.

Torej kaj je zame svoboda?

Svoboda je en lep sproščujoč in pomirjujoč božanski občutek, ki prihaja od nikjer drugje kot iz tvojega lastnega srca.
Če in ko znaš priti do tega občutka se na ta občutek v srcu lahko tudi nasloniš takrat, ko to rabiš.

Seveda pa nimam popolnoma nič proti, če ti misliš, da zate tvoja vseobsegajoča svoboda prihaja iz tvojih genialnih misli. ;)

Stoyan Svet