V Ljubljani je bil na pobudo Svetovnega programa za hrano OZN, pohod proti lakoti. Namen prireditve je bil zbiranje sredstev, s katerimi bi nahranili otroke v državah, kjer primanjkuje hrane. Vsekakor je pozdraviti akcije, s katerimi se želi pomagati revnim in lačnim ljudem.

Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Stanje se bo, kakor se predvideva, še poslabšalo. Še več ljudi bo lačnih, še več ljudi bo umrlo zaradi lakote. Revščina se bo še povečala, opozarjajo mnogi.

Vprašanje je, ali je v svetu res premalo hrane za vse ali pa so vzroki za lakoto kje drugje. Eden izmed bistvenih vzrokov za lakoto v svetu je vsekakor živinoreja, saj ta pomeni veliko izgubo energije oz. hrane. Namreč, prašič mora pojesti 4 kg in govedo kar 9 kg rastlinske hrane za prirast 1 kilograma telesne teže. Koliko ljudi oz. otrok je mogoče nahraniti z 9 kg rastlinske hrane in koliko z 1 kg govedine?

Pri okoli 2 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z okoli 1 kg žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati. Hrane bi bilo v izobilju za vse.

Vendar pa ni živinoreja škodljiva samo glede hrane, temveč ima negativne učinke še drugje. Tako je po podatkih OZN največja grožnja okolju in ima celo več emisij škodljivih toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet. „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje", je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World.

Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje, v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih. Večina novih kužnih bolezni preteklih 20 let je prišlo od živali.

Živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov, producira pa tudi velike količine gnojnice, ki  onesnažuje podtalnico in prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Posledic uničenja tega gozda za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.

Nenazadnje pa je meso tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Meso, torej produkt živinoreje, ni škodljiv samo za okolje in klimo, temveč tudi za človeka, ki zaradi omenjenih bolezni vedno bolj trpi in umira. Kot v proizvodnji mesa neizmerno trpijo in umirajo živali, tako sedaj vedno bolj trpi in umira tudi človek. Ali si kdo želi biti na mestu trpečega človeka? Verjetno ne. Ali si kdo želi biti na mestu trpeče živali, ki jo umorijo zaradi človekove prehrane, mogoče prehrane prej trpečega človeka, ki ga je spravila v bolnišnico?

Ni bilo zaslediti, da bi OZN predlagala odpravo živinoreje, pa čeprav odlično pozna vse škodljivosti te dejavnosti. Ali se torej s takšnim stanjem strinja? Ali se strinja s svetovno lakoto, trpljenjem in umiranjem ljudi, živali in uničevanjem narave, kar vse povzroča tudi masovna živinoreja. Ali se strinja s podnebnimi spremembami, kjer ima velik delež živinoreja? In OZN ve, da bodo posledice podnebnih sprememb hujše od znanstvene fantastike, kot je to izjavil celo njen generalni sekretar.

Vprašanje je, ali je mogoče problem lakote rešiti s pohodi proti lakoti, kot to spodbuja OZN. Korak v pravo smer bi bil, če bi udeleženci pohoda dali konkreten prispevek k odpravi lakote tako, da bi postali vegetarijanci, v kolikor še niso.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu