Svetovni dan brez tobaka 2017: Tobak je grožnja razvoju
31. maja 2017, obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod globalnim geslom »Tobak - grožnja razvoju«. Na ta dan po vsem svetu opozarjamo na hude posledice uporabe tobaka in spomnimo na ukrepe, ki zmanjšujejo uporabo tobaka in tako varujejo zdravje ljudi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se pridružujemo opozorilom po vsem svetu glede hudih posledic kajenja in želimo spomniti na učinkovite ukrepe, ki varujejo zdravje ljudi.

Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt - v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev. Letos smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki predstavlja sodoben in celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe in posledic teh izdelkov. Zakon postavlja osnove za okolje, ki spodbuja nekajenje. Tako okolje zmanjša verjetnost poseganja po tobačnih in povezanih izdelkih, kar je še zlasti pomembno za otroke, najstnike in mlade, ki običajno začnejo s kajenjem.

Dolgoročna vizija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za evropsko regijo je regija brez s tobakom povezanih bolezni, smrtnosti in zasvojenosti. Osnova za to je Konvencija SZO o obvladovanju rabe tobaka, mednarodna pogodba, ki so jo ratificirale skoraj vse države sveta, v evropski regiji pa 50 od 53 držav in Evropska unija. »Noben legalno prodajani izdelek ne naredi toliko škode na svetu, kot so to tobačni izdelki. Vsako leto na svetu ubije šest milijonov ljudi in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njim povezanih kar milijarda smrti. Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, saj še vedno poskušajo s prikritim oglaševanjem pridobiti vedno nove kadilce, predvsem v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in mladimi.

Za vsakega umrlega kadilca potrebuje vsaj enega novega, da lahko še naprej kopičijo dobiček na račun bolezni in smrti. Pomembno je ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi in z ukrepi "de-normalizirati" kajenje, to je z ukrepi v novo sprejetem zakonu in dodatnimi ukrepi (prepovedi kajenja v prostorih, kjer se otroci zbirajo, programi za preprečevanje kajenja, ki temeljijo na medsebojni aktivnosti med mladostniki, vplivanje na starše, da opustijo kajenje in spodbujanje družin, da so njihovi domovi brez cigaretnega dima),« je opozoril dr. Tomaž Čakš, dr.med., nacionalni sodelavec SZO za področje obvladovanje rabe tobaka.

Kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije, vsak tretji je izpostavljen tobačnemu dimu
»Umrljivost kadilcev je dva do trikrat večja od umrljivosti oseb, ki niso nikoli kadile. Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti, povezanih s kajenjem, a spisek s kajenjem povezanih bolezni se vedno znova podaljšuje,« je opozorila doc. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. V Sloveniji je večina prebivalcev nekadilcev. Tri četrtine odraslih prebivalcev ne kadi, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki raziskave ''Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije'' (CINDI)  iz leta 2016. »Podatki kažejo, da pri nas kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec. Delež kadilcev je višji med moškimi kot med ženskami. Višji je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar pomeni, da so te skupine nesorazmerno bolj obremenjene s posledicami kajenja za zdravje. Tobačnemu dimu je izpostavljena približno tretjina odraslih prebivalcev, okoli 6 odstotkov več kot 5 ur na dan,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Učinke novega zakona bomo spremljali z različnimi raziskavami
Letos smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša številne nove ukrepe s ciljem zmanjšati uporabo in posledice uporabe tobaka in povezanih izdelkov. Najpomembnejša ciljna skupina novega zakona in ukrepov v njem so otroci, najstniki, mladi. Učinke novega zakona bomo spremljali z različnimi raziskavami, v različnih ciljnih skupinah, tudi med najstniki, ki v Sloveniji najpogosteje začnejo kaditi. 

Pomemben poudarek pa je treba nameniti tudi aktivnostim in programom za opuščanje kajenja
»Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen. Telefonska številka pa po novem razširjenem urniku deluje vsak dan, tako med delovniki kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro in med 17. in 20. uro,« je povedala mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in dodala, da je telefonska številka objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov.

»Zdravje je ključni vidik družbenega in ekonomskega razvoja in dejavnik za razvoj splošnega družbenega blagostanja. Izvajanje ukrepov za učinkovito tobačno kontrolo, omejevanje dostopnosti in zmanjševanje rabe tobaka v družbi je pot k trajnostnemu razvoju in napredku družbe z odpravo neenakosti med ljudmi,« je povedal Miha Lovše iz Slovenske zveze za zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

"Nevladniki se ob letošnjem Svetovnem dnevu brez tobaka še posebej kritično obračamo k tistim, ki pravijo, da je kajenje odločitev vsakega odraslega posameznika, ki jo morajo drugi spoštovati. Z vsakim nakupom škatlice cigaret na dolgi rok država v povprečju izgubi vsaj trikrat toliko kot je od te škatlice dobila v davkih in trošarinah, zato bi lahko poenostavljeno celo rekli, da bo stroške bolezni kadilcev s svojim denarjem plačala večina prebivalstva, ki ne kadi. Tako predstavlja letni strošek, ki ga trenutno plačamo davkoplačevalci zaradi epidemije kajenja pri nas, preko ene milijarde evrov, kar je primerljivo s stroškom obresti, ki jih Slovenija letno plačuje za domača in mednarodna posojila,« je povedal Jan Peloza z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.