V oddaji, v kateri ste bili gost, ste dejali, naj se prehranjujemo ekološko. Po drugi strani govorite, naj varčujemo. Saj je vendar ekološka hrana veliko dražja. Ali bi lahko bolje razložili, kako si izboljšujemo finančno stanje, če se ekološko prehranjujemo? Vida iz Ljubljane

Ljudje bi morali varčevati denar pri stvareh, ki nam ne koristijo, in prihranke vlagati v tisto, kar nam koristi. To bo izboljšalo naše finančno stanje. Veliko ljudi ne varčuje pravilno, zato v daljšem obdobju izgubijo precej denarja. Stvari bi morali gledati veliko širše, če želimo v resnici privarčevati. Industrijsko predelana hrana se je zadnjih 20 ali 30 let cenila. Res je, da se je zadnje leto podražila, a je tudi izgubljala kakovost.

Dodajali so azlične škodljive konzervanse za daljšo obstojnost in s tem znižali stroške ter seveda tudi ceno. Večina ljudi vrže proč najmanj 20 odstotkov hrane. Najmanj 20 odstotkov pa je pojedo preveč in ni čudno, da imamo čedalje večje težave s čezmerno težo. Zaradi preobilnega prehranjevanja se ljudje zelo polenimo. Leni ljudje pa seveda manj zaslužijo. Ekološka hrana je veliko bolj zdrava.

Do nje mamo spoštljivejši odnos, zato je bomo manj vrgli v smeti in tudi manj je bomo pojedli, saj ima povprečno 50 odstotkov več vitaminov, mineralov, encimov in drugih hranil kot konvencionalno predelana hrana. Ekološki proizvodi tudi ne vsebujejo strupenih kemikalij.Vresnici ni nič dražja od konvencionalno pridelane, saj moramo upoštevati plačevanje državnega davka.

Vsako leto plačujemo milijone za čiščenje posledic uporabe kmetijskih kemikalij v naših vodah. Če omenim konzervanse, denimo aspartam (E951). Povzroča glavobol, migrene, slabost, nespečnost, izgubo spomina, depresijo, utrujenost. Če nas zaradi aspartama velikokrat muči utrujenost, ne moremo imeti motivacije za delo in potem seveda trpi naš zaslužek. Poleg tega še nekaj denarja porabimo za sintetične vitamine, da bi nam povrnili izgubljeno energijo, a nam je na žalost ne.

Denarja pa smo se že kar lepo znebili. Ekološko hrano lahko dobimo veliko ceneje, če se s prijatelji in podobno mislečimi ljudmi dogovorimo z najbližjim ekološkim kmetom, da bomo njegovi redni kupci, zato je smiseln količinski popust. Tako lahko prihranimo nekaj sto evrov na leto. S tem pa bomo zelo pomagali našemu okolju n lokalni skupnosti. Tudi ekološki kmet bo predloga zelo vesel, saj mu ne bo treba skrbeti za obstoj.

Svetuje: Aleš Babič

Aleš Babič je neodvisni svetovalec na področju etičnih financ, optimiziranju stroškov in osebne rasti ter avtor knjige " Zakaj sem brez denarja"

Več o knjigi tukaj www.soncnatrgovina.com

Vir: Revija ONA