Stojan

V potrditev in dokaz, da so moje besede, da gnostični spisi
zanikajo Boga kot Stvarnika ( in kar ti imenuješ mojo laž ! ! ! )
prilagam nalednjo kopijo članka ( predlagan od Nan), kjer piše novinaar v časopisu
Družina ravno o tej tematiki, ki nosi naslov :
Judov Evangelij zanika krščanski nauk.
........................................................


Z veliko medijsko pozornostjo je ameriška družba National Geographic 6. aprila v Washingtonu predstavila zgodnjekrščanski rokopis v koptskem jeziku, ki se konča z besedami Evangelij po Judu. V trenutku so svet obšla poročila z bombastičnimi naslovi, kot so »Juda, od podleža do heroja«, »Juda, izdajalec ali odrešenik«, »Juda, resnični Jezusov učenec«, »Judova rehabilitacija« in podobnimi. Ni se zgodilo prvič, da je odkritje prastarega rokopisa pretreslo medijski svet in napovedalo revolucionarne spremembe v verovanju. Spomnimo se odkritja Kumranskih rokopisov ob koncu druge svetovne vojne in njihove popularizacije v našem prostoru konec šestdesetih let, ko so nam dokazovali, da je bil Jezus esen in samo eden izmed številnih družbenih reformatorjev.
Nekaj let pozneje so odkrili celo knjižnico gnostičnih spisov v egiptovskem Nag Hammadiu z znamenitim Tomaževim evangelijem. Tudi se ne dogaja prvič, da ob tem kdo namiguje, kako je Cerkev prikrivala te dokumente in vse do konca skušala preprečiti njihovo objavo, ker bi lahko nova dognanja zamajala njene temelje in bi morala spremeniti svoje učenje. In lahko smo prepričani, da se bodo zelo hitro našli tudi strokovnjaki Dan Brownove sorte, ki bodo iz Judovega evangelija naredili prvovrstno tržno uspešnico. To v času, ko so množice željne duhovno nenavadnega in paranormalnega, ko doživljajo milijonske naklade zgodbe, kjer je meja med fiktivnim in zgodovinskim bleščeče zabrisana, ne bo pretežak posel.


Judov evangelij zavrača Boga Stvarnika
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Za kakšen puščavski dokument torej gre, ki je prav v velikonočnem času dvignil toliko prahu? Odkritje sega v leto 1978. V votlini blizu mesta El Miny v srednjem Egiptu je bil najden v usnje vezan kodeks iz 66 papirusov, ki pa so bili zdrobljeni na več kot tisoč koščkov. Minilo je skoraj dvajset let, da je najdba prek različnih prekupčevalcev prišla v roke strokovnjakom, ki so prepoznali njeno vrednost in fragmente rekonstruirali. Kar nekaj let je ekipa številnih vrhunskih znanstvenikov pod pokroviteljstvom švicarske fundacije za starodavno umetnost v Baslu in ameriške družbe National Geographic proučevala fragmente in leta 2005 objavila prve izsledke. Kodeks, v katerem sta poleg rokopisa Judovega evangelija še apokrifno Petrovo pismo Filipu in Jakobova apokalipsa, izvira iz 4. stoletja. Gre za koptski prepis grškega izvirnika iz sredine drugega stoletja. Večina je prepričana, da je to izgubljeni Judov evangelij, ki ga okoli leta 180 omenja škof Irenej iz Lyona v svojem spisu Adversus haereses (Proti krivoverstvom). Škof Irenej svari pred krivoverskim gibanjem gnostične ločine »kajnovcev«, ki zavrača vero v Boga Stvarnika in zagovarja načelo radikalnega dualizma med duhovnim in telesnim. Ločina vidi utelešenje tega nasprotja prav v sporu med Kajnom in Abelom. V svojem nauku so poveličevali umor Abela kot dejanje osvoboditve in razsvetljenja. V tem okolju je nastal tudi Judov evangelij. Gre

za izrazit gnostičen spis, ki je nastal v poapostolski dobi in

vidi v Jezusu predvsem razsvetljenca, ki prinaša odrešilno

spoznanje o osvoboditvi od vsega snovnega in telesnega. Kot

drugi gnostični spisi tudi Judov evangelij odklanja Staro
..............................................................................

zavezo in vero v Boga Stvarnika.
.................................................


Šestdeset apokrifnih evangelijev

V drugem stoletju sicer še ni bilo uradnega seznama navdihnjenih novozaveznih knjig, vendar so se že oblikovala merila, ki so ločevala pristne spise od nepristnih. Knjige, ki so jim kristjani priznavali navdihnjenost, so morale nastati v času življenja apostolov in biti napisane v duhu apostolskega izročila. Srčika tega izročila je bilo oznanilo o božjem učlovečenju v Jezusu Kristusu, o njegovem nauku, ki je najbolj povzeto podan v govoru na gori, o njegovem odrešilnem trpljenju in poveličanju. Že v petdesetih letih prvega stoletja svari apostol Pavel Galačane, naj ne nasedajo kakšnim drugačnim naukom o Jezusu, kajti »tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet« (Gal 1,8). Vse od drugega stoletja naprej je Cerkev prepričana, da samo štirje evangeliji – torej Matejev, Markov, Lukov in Janezov – izpolnjujejo merila navdihnjenosti in vsebujejo verodostojno Jezusovo oznanilo. Spise, ki so nastali zunaj apostolske dobe in si pridevajo svetopisemska imena, imenujemo apokrife (gr. aporypto – skrivam, tajim). Danes poznamo že več kot šestdeset takšnih apokrifnih evangelijev, med njimi npr. Tomaževega, Jakobovega, Petrovega, Barnabovega, Marijinega in druge, ki kažejo na pestrost poapostolskega krščanskega izročila.
............................................................................

Labirint gnostičnih naukov

Tudi apokrifni Judov evangelij ima vse značilnosti gnostičnega spisa. Napisan je v obliki dialoga med Jezusom in njegovim učencem Judom, ki je predstavljen kot njegov ljubljeni učenec. Jezus želi samo njemu razodeti resnice, ki morajo ostati drugim prikrite. Juda je med vsemi učenci najbolj razumen in je edini sposoben razumeti pravo resnico odrešenjskega dogajanja, ki je v osvoboditvi od vsega telesnega. Po Judovem evangeliju zato Jezus sam pooblasti Juda, da ga izda v smrt in ga s tem osvobodi vsega človeškega in snovnega. Tako postane Juda božje orodje odrešenja, ki pripomore k zmagi dobrega nad zlom. Po gnostičnem nauku lahko Jezus svoje božansko poreklo resnično spozna in zaživi šele takrat, ko njegovo telo na križu umre. To je seveda popolnoma sprevržena zgodovinska in evangeljska podoba tako Jezusa kot Juda. Za judovsko-krščansko izročilo pomeni odrešenje osvoboditev celotnega človeka in vsega stvarstva. Kristus je iz mesa in krvi izvršil odrešenje človeka in mu ustvaril novo telo. Eden izmed glavnih prevajalcev tega apokrifnega spisa, švicarski koptolog Rodolphe Kasser, je prepričan, da je avtor t. i. Judovega evangelija zelo dobro poznal kanonične evangelije in ni imel namena zanikati Jezusove zgodovinske zgodbe, pač pa izzvati gnostično preobrazbo krščanstva. Odločil se je za pot popolne negacije temeljnih krščanskih izjav o Jezusovem božanstvu, o njegovem oznanilu ter o njegovi odrešilni smrti križu in vstajenju.


Fiktivne podobe Jezusa in Juda

Bralec bo tako lahko že po prvem branju Judovega apokrifnega evangelija ugotovil, da ni spoznal ničesar novega o Jezusu in o Judu. Spis namreč ne govori o evangeljskem Jezusu in o zgodovinskem Judu, temveč o nekih izmišljenih podobah, ki so sad človeškega iskanja odgovorov na vprašanje trpljenja in smrti, greha, krivde in osvoboditve. Hkrati se izkažejo za neupravičena in napačna pričakovanja, da bo odkritje Judovega apokrifa prispevalo k spremembi odnosa do Judove krivde in do Judov nasploh. Prof. Gregor Wurst, ki je prav tako sodeloval v ekipi prevajalcev Judovega apokrifa, je pravilno ugotovil, da krščanstvo ne potrebuje evangelija po Judu, da bi opravilo z antisemitizmom. Potrebuje pa vsakodnevno pripravljenost vsakega člana na spreobrnjenje. Demoniziranje Juda kot izdajalca in pohlepneža ter Judov kot morilcev Božjega Sina se ne napaja iz evangelijev, temveč iz človeških ideologij, ki so pripravljene za svoje interese zlorabljati karkoli in jim ni svet ne človek ne Bog. Kar kristjani potrebujemo, je poglobljena želja odkrivati Sveto pismo tako z vero kot z razumom, tako po črki kot po Duhu. Samo ponižna pokorščina navdihnjeni božji besedi lahko človeka obvaruje pred napuhom razuma in življenja ali pred obupom krivde in smrti.
...................................................

Toliko o tem , da se ve, ali je bila moja navedba točna , ali ne.

Torej v prihodnje si ne dovoli več napisati , da ''sem se zlagala'', ker NE LAŽEM !

Kako si dovoliš celo trditi, da neke določene knjige ali knjig ,
nisem prebrala ( in tudi to mojo trditev označuješ kot laž!)

Prebrala sem obe , ( Kumeranski spisi in Evangelij po Judu).
Kot se omenila že nekaj let nazaj, saj so bile takrat prava senzacija,
potem se o teh odkritjih ni več tolko pisalo.

Priporočam ti torej , če že hočeš veljati za pravega Jezusovega sledilca, bodi njemu tudi po dejanjih podoben ,
ne pa, da človeka kar takole počez nekakšnih laži obtožuješ
in s tem žališ.

Skratka poln si nekih ''napamet'' in izmišljenih obtožb !

Pa naj še jaz povzamem 'tvoj stil' in ti rečem:

Če res ljubiš Kristusa, se mi boš opravičil,
če se pa ne boš ,potem to pomeni, da SI ŠE VEDNO vplivom Zla itd ..... itd....

lp

[ Odgovori na to | # ]