Dobrodošli v svet obstoja

Rad bi vam povedal nekaj preprostega, zelo preprostega, nekaj, kar se tiče vseh nas. Govoril bom o »potovanju«, o življenju, o tem obstoju. Ne gre za idejo, teorijo ali pravila. To ni nekje napisano, ampak gre zate in zame.

Najbolj neverjetna stvar, ki se dogaja, ni dogodek, objavljen v novicah. Tega ne boste našli v knjižnicah. Ne razumite me napak, ne želim jih dati v nič. Rad bi le razvrstil stvari po pomembnosti. Kaj je najpomembneje? Najpomembnejša stvar je, da si živ, da živiš.

Kaj ti to pomeni?

Vsak si po svoje predstavlja, kaj pomeni obstajati, živeti. Zato ker sem živ, lahko počnem to in ono. Poudarek pa ni na teh dejanjih. Poudarek je na tvojem obstoju, življenju, na tem, da si na tem svetu. To se ne bo več ponovilo. Je neponovljivo. V hiši, kjer živiš, bodo nekoč živeli še drugi ljudje. Praviš, da je trenutno tvoja. Nekoč bo nekdo drug rekel, da je njegova.

Kaj je tvoje?

Kaj je resnično tako tvoje, da ti tega nihče ne more vzeti? Vse življenje garaš za to, da kopičiš stvari. Ampak, ali so tvoje? In vse življenje se trudiš postati nekdo z imenom in nazivom. Ampak, ali si to resnično ti?

Kdo si v resnici? Kdo sem jaz?

Imam veliko nagrad. Ali sem to jaz? Ko rečem »potovanje«, s tem ne mislim, da gremo na dejansko potovanje; niti ne mislim na vse, kar na tem potovanju lahko počnemo. Potovanje se je že začelo. Tu ne gre za prospekte in počitniške pakete. Ne gre za to, kaj bi ali ne bi jedli. Rojen si. Potovanje se je že začelo.

Ko si bil še v materinem trebuhu, so imeli tvoji starši veliko zamisli in predstav o tebi. In ker so bili zaljubljeni, so delali majhne načrte zate. Morda niso vedeli, ali boš fantek ali deklica. Ampak, ko si prihajal na svet, so za trenutek v pričakovanju zadržali dih, in čakali. V tem trenutku ni bil pomemben tvoj spol in njihove želje. Zanimalo jih je samo – ali dihaš ali ne.

In ko zadihaš, sledijo čestitke. »Ah, čestitamo, glej - dobili ste fantka (deklico)! Oh, kako čudovito! Kako ljubka je … in poglej te ljubke očke!« Ampak, pred vsem tem – pred očmi, obrazkom in prisrčnostjo, te je zanimalo le eno – ali otrok diha ali ne. Nekaj podobnega se dogaja na koncu, preden umreš. Na koncu zopet vsi čakajo. In čakajo in čakajo in želijo vedeti, ali je dih še v tebi.

Temelji tega, kar si, so zelo preprosti. Vse, kar si, temelji na nečem zelo preprostem. Toda vse, kar počneš v življenju, se zdi tako oddaljeno od te resnice. Ali je resnica grda? Ne, lepa je. Pozdravljen v svetu obstoja, dobrodošel v svetu jasnosti. Dobrodošel v svet razumevanja, kajti za to gre; za mir, ki igra v tvojem srcu in ne za dvome, ki povzročajo zmedo v tvoji glavi. Resničnost tvojega obstoja je prekrasna.

Tukaj nisem zato, da bi govoril, kaj je dobro in kaj slabo, kaj prav in kaj narobe. Tu sem zato, da ti povem, da je to, kar iščeš, v tebi. Ni uganka. To niso prazne besede in lahko ti pokažem pot, da boš lahko začutil to resničnost, ki je v tebi, ta mir, ki je v tebi, to radost, ki je v tebi. To življenje.

Misliš, da si blagoslovljen, če gredo stvari po tvoje. Toda blagoslovljen si, resnično blagoslovljen vsakič, ko vdihneš. Ali je mogoče, da je to prihajanje in odhajanje diha eden največjih čudežev? Ali je mogoče, da preživljam dneve na vrhu zlate jame, ne da bi vedel za to? Dobra novica je, da resnična radost prebiva v vsakem živem bitju. Ti pa jo lahko občutiš, če si to želiš. Išči mir. In kjerkoli ga že najdeš, je krasno. Če pa ga ne najdeš, pridi k meni. To lahko omogočim.

Prem Rawat Maharaji

besedemiru.net