Richard Heinberg o zatonu Amerike
September je mesec enakonočja – trenutek ravnovesja in hkrati trenutek spremembe. Dan in noč sta enako dolga, vendar hkrati pričakujemo prihod daljših noči.

Postaja vse bolj očitno, da je svet začel z vedno večjo hitrostjo drseti v brezno, a večina prebivalstva globoko spi v nevednosti.  Kot sem že omenil v knjigi Zabave je konec (The Party’s Over), so ZDA postale bogate zaradi izkoriščanja lastnih naravnih virov in delovne sile.

Najbolj dragoceni naravni vir, nafta, je v tej državi v upadu že štirideset let; od takrat so Američani poskušali ostati bogati z izkoriščanjem delovne sile drugih narodov, z vzvodi proste trgovine, prevlado dolarja in vojaškimi grožnjami. Ves ta čas smo si čestitali (op.p. Američani), da živimo v postindustrijski informacijski družbi, oni pa se ukvarjajo z utrujajočim, monotonim delom dejanskega proizvajanja izdelkov.

Oni so se potili in trpeli, na nas pa je bilo, da smo zapravljali in si izposojali. Bolj, ko smo si sposojali denar, bolj je rastel BDP in poganjal svet ekonomije naprej. Kitajci so kurili svoj premog in zastrupljali svoje delavce in okolje, da so lahko izdelovali stvari za nas. Omogočili so nam, da uživamo v čistejšem okolju, medtem ko so nam posojali denar, da smo lahko kupovali njihove poceni stvari. Kakšna kupčija!

Sedaj smo prišli do konca te poti. Ostali del sveta je spoznal, da Amerike ne rabi več: tudi Kitajci so lahko navsezadnje potrošniki. In Azijci ne najdejo več razloga, zakaj bi še posojali denar Američanom – itak ga ne bomo vrnili, če pa že, bo to v razvrednotenem dolarju. Postaja jasno, da obstajajo alternative dolarju, vključno z evrom, yenom in yuanom. Saj ne, da ne bi pogrešali dolarja, žrtve bodo tako v Mumbaju kot na Manhattnu. Vendar trg valut že išče izhod iz območja dolarja.

Dolar je padel rekordno nizko. Širijo se govorice o propadu nekaterih bank, ki bodo sledile Britanski banki. Saudska Arabija bo svojo ekonomijo odvezala od dolarja. Kitajci potihem prodajajo premoženja vezana na dolar. Američani bodo kmalu videli upad realnega standarda bivanja.

Da, svet se še vedno boji neverjetne količine ameriškega orožja za masovno uničenje: mogočen narod, ki lahko kadarkoli povzroči zmešnjavo nepopisnih razsežnosti, kadar se za to odloči. Primer si trenutno lahko ogledamo na Bližnjem vzhodu. Vendar, to še vedno ni dovolj močan razlog, da bi druge države morale ubogati Ameriko. ZDA lahko razcefrajo določeno državo na koščke, a to še vedno ni pogoj, da Amerika s tem dobi naravne vire te države ali celo pokorščino naroda.

Naslednji pomemben pokazatelj zatona Amerike v minulem mesecu, je bil nov rekord v ceni nafte, ki se je gibala skoraj 84 $ za sod. Razlog: poraba gre navzgor, dobava pa navzdol. Mesec maj 2005 je še vedno mesec, ko je bil dosežen naftni vrh, od takrat naprej svetu ni uspelo načrpati večjih količin surove nafte. Trenutno se nahajamo na platoju, ko proizvajalci dobavljajo približno konstanten nivo nafte.

Vsekakor je bil najpomembnejši dogodek minulega meseca razkritje, da se arktično morje tali hitreje od vseh najbolj drznih napovedi. To nam kaže na pomen pozitivnih povratnih zank. Hitrost taljenja je bila 10 krat večja od povprečne. Tega meseca je bil severni prehod odprt prvič v znani zgodovini človeka. Pri tej hitrost bo Severna polarna regija že leta 2015 poleti “osvobojena” ledu.

Bil je zanimiv mesec. Vendar, ker ni bilo nenadnih ekonomskih implozij, niti ni tekla kri po cestah (razen v Mjanmaru in Iraku), so se lahko masovni mediji mirno posvetili procesu O.J. Simpsona in nastopu Britney Spears na podelivi MTV-jevskih nagrad.

Valerija Hozjan
www.energybulletin.net/