Če verjamemo, da je nekaj nemogoče, ne bomo tega nikoli poskusili. Na tem stavku sloni bistvo manipulacije časa, v katerem živimo. Večina ljudi preprosto verjame, da obstaja le tisto, kar so jih učili, zato se kot družba ne razlikujemo od orla, ki so ga, takoj ko se je izlegel, pustili odraščati s kurami. Ko je zrasel, je skupaj z njimi ril po zemlji in mu nikoli ni prišlo na misel, da bi razprl svoja krila in vzletel. 

Če so vas že v zgodnjem otroštvu naučili, kdaj morate jesti, kdaj lulati in kakati, kdaj spati, kaj so pravilni odgovori, za katere se dobita posladek in pohvala, da ste pridni, itd., potem je sistem uspel v svojem namenu.

Če nas sprogramirajo, da verjamemo, da je prav le to, kar so nas učili, sami skrbimo za to, da tak program prenašamo naprej. 

Kaj pomaga, da vam nekdo razkrije, da je vsaj polovica pravil, v katera so vas prepričali, mit brez podlage, če ste vi prepričani v njihovo resničnost. Večina ljudi raje postane agresivna do tistega, ki jih poskuša osvoboditi, kot do tistega, ki jih je pahnil v ječo lažnih prepričanj.

Živimo v času, ki je prav poseben. Morda prav zaradi tega, ker imamo končno priložnost dojeti, da naša napačna ekonomija življenja sloni le na naših napačnih prepričanjih.  V deželi, kjer je 80 % vsega, kar raste na naših poljih in gozdovih, užitnega, mi govorimo o lakoti. Porabljamo tisoče kalorij fosilnih goriv, da bi pridelali eno kalorijo pridelka. Pojemo skoraj 3.000 kalorij in jih pravilno prebavimo le manjši odstotek … Verjamemo v mit, da nujno potrebujemo mesno hrano, če želimo imeti moč. Pri tem pa pozabljamo, da so naši pradedje opravljali težaško delo in zmogli veliko več od nas, kljub temu da je bilo meso v njihovi prehrani prej izjema kot pravilo. 

Da se da živeti celo brez hrane, potrjuje vse več ljudi, ki živijo tako, da neposredno uživajo svetlobo (živijo od prane). Pa vendar jih bo množica še vedno raje razglasila za goljufe, kot da bi sploh pomislili na to, koliko hrane zares potrebujemo.

Vse več ljudi je izkusilo blagodejnosti posta. In dokler nekateri poročajo, da so bili iz dneva v dan v času posta deležni vse več energije, drugi umrejo od lakote, če jih je ujma odrezala od civilizacije za kakšen teden.

V deželi, kjer les leži na vsakem koraku, ljudje najemajo kredite, da bi kupili gorivo za kurjavo. Tudi naravno senco lahko ustvarimo, kjer koli bi jo potrebovali (le nekaj semen hitrorastočih plezalk bi bilo dovolj za ta namen), pa bomo raje tudi to poletje „skurili“ milijone evrov za poganjanje klimatskih naprav. 

Vsak dan slišimo, koliko bo znašala vrednost naložbe (beri dolžništva) za TEŠ 6. Odplačevali ga bomo mi, naši otroci in vnuki – s položnicami, ki imajo vse manj skupnega z našo dejansko porabo. Ali ste opazili, da so v pičlih nekaj letih sistem preoblikovali tako, da plačamo pravico, da bi nekaj imeli, in ne to, kar smo dejansko porabili? Četudi ne bi porabili nič energije, bi še vedno morali plačati vsaj polovico trenutnega zneska računa. Četudi televizije sploh ne gledamo, moramo plačati že zato, ker bi to lahko počeli. Enako velja za vodo in smeti… 

Nujno plačilo infrastrukture je sodobna oblika pobiranja dodatnih davkov s strani sistema, ki mu je vse prej kot v interesu, da bi mi odkrili, kako malo od vsega tega potrebujemo.  Sistem živi od tega, da nam ne pride na misel, da bi lahko živeli izven sistema.

Čas velikih sprememb Edina težava z velikimi resnicami je, da so neznosno preproste. Tako preproste, da to žali naš razum, ki preprosto noče verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče. 

Kako osebi, ki noče dojeti, kako zelo jo izčrpavajo strah, jeza, žalost, pohlep ali skrbi, razložiti, da bi lahko imela neskončno veliko energije, če bi se le vrnila nazaj k sebi in nehala vztrajati pri vzorcih, ki ji ožemajo moči?

Kako nekomu, ki je prepričan, da voda še za v čevelj ni dobra, razložiti, da bi lahko zavrgel polovico svojih zdravil in imel veliko več energije, če bi začel piti več čiste vode? In kako nekomu, ki je prepričan, da je energija nekaj, kar moramo obvezno plačati in je tako zapleteno za pridobivanje, da smo za to pripravljeni najemati kredite za naložbe, ki se merijo z milijardami – dopovedati, da je energija povsod okrog nas, da je brezplačna in da je nikoli ne bo zmanjkalo?

Zakaj bi se vojskovali za nafto (skoraj vse sodobne vojne se vrtijo zgolj okrog energentov), če je ne bi potrebovali? Če bo naš avto jutri deloval le na sončne celice, vodik ali prosto energijo, bomo „izgubili“ dva dni svojega suženjstva na teden (toliko mora povprečni Slovenec delati za stroške nakupa in uporabe svojega avtomobila). Če ne verjamete, izračunajte sami s pomočjo kalkulatorja nahttp://www.focus.si/avto.html.

Kot vidite, je resnica preveč šokantna in bi postavila pod vprašaj toliko tega, v kar smo vajeni verjeti, … Zato je za mnoge nesprejemljiva. Vendar ne za vse. 

Odločitev je vaša. Lahko ne spremenite ničesar … Lahko pa že jutri spremenite vse. Če želite, seveda. 

Vse rešitve na dlani V resnici je vse, kar potrebujemo, da bi živeli z neomejeno količino energije, že znano. Posamezniki na vseh koncih sveta si prizadevajo vrniti ljudem znanja in dostop do sredstev, ki jih potrebujemo za življenje brez omejitev. Različna društva, gibanja in posamezniki delajo na tem, da se osvobodimo svoje vpetosti v sisteme, ki ne služijo človeku, temveč služijo na človeku. Samooskrba na vseh področjih je njihov skupni imenovalec. Vsaki korak, ki ste ga naredili v tej smeri, bo osvobodil veliko nove energije. In tako bo naslednji korak še lažji.

Ali ste že ugotovili, da lahko delate na vrtu in z veliko muke le malo pridelate? Če pa imate vitalna semena in delate v sodelovanju z naravo, naravnimi ritmi in po načelih biodinamike in permakulture, boste pridelali veliko več zdravja z manj vložene energije in denarja. 

Mnogi menijo, da se ne splača hoditi na dogodke, predavanja, delavnice in seminarje. Da bodo prihranili čas in denar, če bodo ostali doma in vse, kar želijo, poiskali na televizijskem zaslonu ali svetovnem spletu. Vendar nikoli ne bodo izvedeli, kaj zamujajo. Energijo, ki se pretaka med ljudmi, ki skupaj iščejo odgovore, izmenjujejo izkušnje, preizkušajo rešitve in premagujejo lastne omejitve, je nemogoče izraziti v številkah. Šele ko doživite, da človek + človek nista več dva nemočna posameznika, temveč povsem nova kakovost, boste dojeli, koliko energije smo izgubili, ko smo razbili družine, soseske in širše skupnosti. 

Nič hudega. Tako kot mnogi cenijo zdravje, šele ko ga izgubijo, je tako verjetno tudi na drugih področjih. Zavest, povezanost z naravo, zaupanje v lastno modrost, pripetost na neskončno energijo, ki nas obkroža, bomo verjetno še bolj spoštovali, zdaj ko smo doživeli, kam nas lahko pripelje „sodobno življenje“, ki se je od vsega tega oddaljilo.

Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net