Več strokovnjakov, ki so imeli odločilno vlogo pri sprejemanju ukrepov v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) proti pandemiji, je bilo na plačilnem seznamu znanih farmacevtskih družb. Eno leto po tem, ko je WHO razglasil pandemijo prašičje gripe in priporočil množično cepljenje, imajo številne države večino cepiva, ki so ga kupile po zelo visokih cenah, še vedno na zalogi, Roche in GlaxoSmithKline pa sta z njegovo prodajo zaslužila več milijard evrov.

V zadnjih tednih so kritike na račun WHO glede pandemije nove gripe v letu 2009 dosegle vrhunec. Med drugim je British Medical Journal objavil ugotovitve svojih raziskovalnih novinarjev, da je bilo več strokovnjakov, ki so imeli lani odločilno vlogo pri sprejemanju ukrepov v WHO proti pandemiji, na plačilnem seznamu znanih farmacevtskih družb.

Med temi je zelo pogosto zaslediti predvsem švicarski Roche in britanski GlaxoSmithKline, ki sta bila tudi glavna proizvajalca cepiva proti gripi. Največja napaka WHO je, da teh "konfliktov interesov ni nikoli priznal in da je zavrnil vprašanja o svojih strokovnjakih, ki so sprejemali odločitve med pandemijo gripe, ter označil dvome o njihovi neodvisnosti za teorijo zarote".

Prav ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva je minilo točno eno leto, odkar je generalna direktorica WHO Margaret Chan svetovnim medijem povedala: "Posvetovala sem se z vodilnimi strokovnjaki za gripo, virologi in uradniki, zadolženimi za zdravstvo. Na podlagi razpoložljivih dokazov in različnih strokovnih ocen, tudi odbora za izredne razmere, ki smo ga ustanovili za to, so izpolnjeni znanstveni kriteriji za razglasitev pandemije gripe."

Prav omenjeni 18-članski odbor za izredne razmere je imel odločilno vlogo pri razglasitvi pandemije in priporočilih o množičnem cepljenju, ki so spodbudila večino držav po svetu, da so s podjetjema Roche in GlaxoSmithKline podpisale pogodbe o nakupu ogromnih količin cepiva.

Tako ni presenetljivo, da je bil odbor v zadnjem letu, potem ko WHO ni hotel sporočiti imen 18 članov, kot oblegana trdnjava, ki so jo hoteli osvojiti številni raziskovalni novinarji. V WHO so se sklicevali na varovanje njihove zasebnosti in na to, da želijo preprečiti zunanje pritiske nanje. Netransparentnost naj bi bilo torej zagotovilo za neodvisnost članov odbora!

Kljub temu so francoski raziskovalni novinarji odkrili, da je predsednik odbora, avstralski mikrobiolog John MacKenzie, februarja lani, nekaj mesecev pred pandemijo, organiziral azijsko-pacifiški kongres medicinske virologije, pri čemer sta bila med glavnimi pokrovitelji kongresa spet britanski GlaxoSmithKline in švicarski Roche.

Pravzaprav so strokovnjaki v WHO že leta 1999 izdelali prvi načrt za boj proti pandemiji gripe. Glavno vlogo pri tem je imela Evropska znanstvena delovna skupina za gripo (ESWI). Britanski novinarji so odkrili, da je ESWI finančno popolnoma odvisen od Rocheja in še nekaterih drugih izdelovalcev cepiva, med drugim obstajajo jasni dokazi, da je ESWI od njega še lani prejemal finančna sredstva.

Članek v British Medical Journal omenja imena pomembnih strokovnjakov WHO, ki so sprejemali strateške odločitve glede boja proti pandemiji gripe in bili na plačilnem seznamu farmacevtskih podjetij. Med njimi so univerzitetni profesorji iz Leicestra (Anglija), Rotterdama (Nizozemska) in Virginije (ZDA), ki so tudi objavljali članke v prid protivirusnim zdravilom, za katere je čedalje bolj jasno, da so bolj škodljiva kot koristna. Porazno za WHO je tudi poročilo odbora za zdravje pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE), objavljeno 4. junija, na isti dan, kot je izšel omenjeni članek v British Medical Journal.

V poročilu, katerega glavni avtor je britanski poslanec v PS SE Paul Lynn, WHO obtožujejo, da ne spoštuje osnovnih norm transparentnosti. Dvome o ravnanju WHO je, kot piše v poročilu, med znanstveniki vzbudil predvsem zelo hiter prehod na šesto stopnjo pandemije, čeprav ni bilo resnih znakov nevarnosti.

V poročilu zahtevajo predvsem preiskavo v zvezi z nesmiselnim zapravljanjem javnega denarja, neupravičenim širjenjem panike med Evropejci ter povzročanjem zdravstvene ogroženosti s cepivi in zdravili, ki verjetno niso bila dovolj testirana.

Če WHO ne bo samokritično opravil te preiskave, bo izgubil zaupanje svetovne javnosti, človeštvo pa bo s tem izgubilo institucijo, ki bi morala biti krmar v času nevarnih epidemij. Na internetni strani ujet.si Jaka Furlan ob tem obžaluje, da lahko farmacevtske družbe podkupujejo zdravnike, znanstvenike in uradnike ter da tako zdravstvene oblasti in avtoritete, kot je WHO, delujejo v korist kapitala in ne zdravja ljudi, še pišejo pri Dobrojutro.net.

Vir: dobrojutro.net