Stresne situacije nas pogosto zapeljejo v začarani krog: pod stresom smo, ker smo zaskrbljeni in preobremenjeni, hkrati pa nam stres ta občutek nemoči še poveča. A vsi ljudje se na stres ne odzivajo na enak način – tako kot so različne vrste stresa, se razlikujejo tudi načini obvladovanja stresnih situacij, ki delujejo na posameznika.

Navsezadnje lahko »zdrav odmerek« stresa v naš vsakdan prinese tudi pozitiven naboj, saj služi kot motivacija, adrenalinski šok, pod vplivom katerega presežemo meje svojih domnevnih zmogljivosti. Stres je sicer res vdor nove energije, a sami se moramo predvsem naučiti priznati, kdaj je stres ušel izpod našega nadzora, saj je takrat čas za »zunanje okrepitve« oziroma pomoč strokovnjaka.

Kako močno lahko stres prepoji vsa področja našega delovanja in kako se majhna težava pod stresom lahko potencira v težko obremenitev, tako za nas kot za našo okolico, priča ugotovitev psihologov. Izsledki raziskav namreč kažejo, da tako moški kot ženske pod hudimi stresnimi obremenitvami pogosto izgubimo sposobnost za jasno odločanje, zlasti če se nam zaradi stresa zniža tudi samozavest. To pa vpliva na zdravje, družino in poklicno življenje, kajti stres na enem področju neizogibno vpliva tudi na vsa druga.

Vpliv Venere in Marsa – tudi pri stresu
Seveda obstajajo izjeme, a ženske in moški se s stresom soočajo na različne načine. Pravzaprav moški stresne situacije ne sprejmejo kot take, tudi če se je zavedajo, o svoji čustveni obremenjenosti ne govorijo in raje počakajo, da mine. Ženske po drugi strani verjamemo, da je priznanje težav prvi korak do njihove rešitve in da do slednje lahko pridemo le s pogovorom, po katerem doživimo nekakšno »katarzično« odrešitev, pa čeprav le za nekaj trenutkov.

Moški del populacije stres nosi v sebi, ženske ga pogosteje kažemo navzven. Eden izmed ključnih razlogov za to razliko se po mnenju strokovnjakov skriva v hormonih. Študija, julija 2000 objavljena v priznanem zborniku s področja psihologije Psychological Review, navaja, da se ženske v stresnih situacijah odzovejo z negovanjem in prijateljevanjem ter hkrati iščejo čustveno zavezništvo v svojih bližnjih. Tako si povečujejo občutek varnosti, hkrati pa ohranjajo družbene povezave.

Strokovnjaki so ženski način soočanja s stresom povezali s hormonom oksitocin, ki posebno v kombinaciji z delujočimi ženskimi reproduktivnimi hormoni učinkuje pomirjajoče. Moški, ki imajo znatno manj omenjenega hormona, se na stres odzovejo z zaprtostjo vase ali begom od težav, nekateri posamezniki pa tudi z ostrimi povračilnimi ukrepi do osebe ali stvari, ki jih stres povzroča.

Za ženske je stres čustvena izkušnja, ki jo prebrodijo s pogovorom o tem, kaj se dogaja ali kako bi lahko težave rešili, moški pa za olajšanje stresa dostikrat izberejo pobeg v obliki aktivnosti, ki jim služi kot nekakšna odvrnitev od soočenja s stresno situacijo. Zaradi navedenega je komunikacija med partnerjema, ki se soočata s stresom, običajno otežena, kar posledično, svarijo strokovnjaki, vodi še v dodaten stres.

Od mini težav do kroničnega stresa
Za oba spola pa velja, da so razvoj, moderna tehnologija, zahteve družbe in drugi vplivni dejavniki tudi stres premaknili v drugo dimenzijo. Občasne težave in ovire so seveda sestavni del življenja posameznika, a če stres postane naš kronični spremljevalec, bo morda za to, da postavimo svoje življenje nazaj v stare, utečene tirnice, potrebna zunanja pomoč v obliki pogovorov s strokovnjakom.

Prijateljski nasveti seveda imajo svojo težo, a vedno več je primerov ljudi, ki trajno izgubljajo v nenehni bitki s časom ter imajo ob navidez še tako majhni oviri občutek, da je ta usodna in da se je svet zarotil proti njim. Ker so hormonske posledice doživljanja stresa povečan krvni pritisk, glavoboli, občutek tesnobe in nasploh manj odporen imunski sistem, lahko tako imenovani kronični stres vodi v resne zdravstvene težave, zato moramo najti pravi način, kako stres obvladati, da ta ne bo nadvladal nas in organizma, ki nanj ni pripravljen.

Soočimo se s stresom v 5 korakih

1. Prepoznajmo zunanje in notranje vzroke za nastanek stresa v nas.
Zunanji dejavniki lahko vključujejo določene ljudi, kraje, časovne roke idr., notranji vzroki pa so utrujenost, lakota, slabo počutje, dolgočasje in energijska iztrošenost. Pomembno je vedeti, da lahko tudi srečni dogodki, kot so prihod iz porodnišnice, preselitev ali nova služba, v nas povzročijo stres, saj se ne počutimo dovolj pripravljeni, da bi se z njimi soočili.
2. Kako vemo, da smo pod stresom?
Ali naše srce bije hitreje? Imamo težak želodec, so naše mišice napete in zatrdele? Nas morda preveva občutek tesnobnega pričakovanja? Preživimo veliko časa ob pritoževanju vsakomur, ki se mu nas ljubi poslušati? Smo nagle jeze? Vsa ta občutja so povezana s situacijo, ki od nas zahteva soočenje ali pobeg in tako v nas sprošča adrenalin. Navsezadnje gre za reakcijo, ki je človeški rasi pomagala preživeti, tako da je naše telo pripravila na soočenja s stvarmi in ljudmi, ki so nas ogrožali.
3. Odgovornost za soočenje s stresom je na nas samih.
Vedno moramo imeti v mislih, da nam nič in nihče ne more povzročiti občutja stresa, če se odločimo čutiti drugače. Zato je pomembno vedeti, kaj povzroča našo reakcijo na stres. Se počutimo nemočne ali žrtve? Zavedajmo se, da sicer ne moremo nadzorovati vedenja drugih ljudi, a vsekakor lahko obvladujemo svoj odnos in reakcije na njihovo obnašanje. Sami izbiramo, kako bomo interpretirali določeno informacijo in ali bomo pustili, da nam pride do živega.
4. Kar imamo v mislih, se uresniči v našem življenju.
Nič nima moči nad nami, razen moč, ki jo nekomu ali nečemu pripišemo v svojih mislih. Obutek stresa je lahko neposredna posledica tega, kar si dopovedujemo sami. Tako je tudi kakovost našega življenja odvisna od naše komunikacije s samim seboj. Zavedajmo se, da kar mislimo, to čutimo, kar čutimo, to tudi rečemo in kar rečemo, naredimo, zato vedno pazimo, kaj si rečemo.
5. Naše misli in telo sta en sistem.
Pazimo na svoje zdravje. Različni odzivi na stres so osnovani na različnem telesnem počutju. Vse prevečkrat sebe ne postavljamo na prvo mesto, zato ostanemo brez fizičnih in čustvenih zalog. Najboljša obramba pred stresom je uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in dovolj dobrega spanca. Prav tako poskrbimo za svoje duhovne in miselne potrebe. Vpišimo se na tečaj, beležimo svoje misli in se tako spoznavajmo, meditirajmo in uživajmo v tišini. Vsak dan najdimo čas za stvari in ljudi, do katerih čutimo strast. Ne pozabimo dihati, tako dobesedno kot miselno.

Metode za premagovanje stresa
V stresni situaciji si kot obliko prve pomoči lahko vzamemo desetminutni odmor, v katerem se miselno preselimo na kraj, ki nas pomirja (sanjska plaža, masažni salon, nebo, polno zvezd, ipd.).

Zelo koristne metode boja proti stresu so tudi kratek sproščajoč sprehod v naravi, klepet s prijateljico ter predvsem nadvse priporočljiv smeh. Slednji je res pol zdravja. Vsekakor na življenje vedno glejmo kot na napol poln kozarec.

Zmanjšajmo količino zaužitega kofeina, doma razdelimo gospodinjska opravila in predvsem spoznajmo meje svoje zmogljivosti. Osredotočimo se na trenutno nalogo in če se počutimo preobremenjeni, si upajmo reči »ne«.

Zapomnimo si, da nihče ne more imeti vsega pod nadzorom, zato si na vidno mesto obesimo listka s seznamom stvari, na katere lahko vplivamo, in tistih, pri katerih smo (žal) nemočni. Predvsem si ne dopustimo, da bi se cenili po mnenju drugih. Popolnosti namreč ni, zato je ne pričakujmo ne od sebe ne od drugih. Poznajmo prioritete in se ravnajmo po njih; bodimo realistični glede časovnih rokov in ne obotavljajmo se prositi za pomoč.
www.dnevnik.si