NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 30-nov
  • Plečnikova Lectarija

  • četrtek 01-dec
  • Cofestival

  • nedelja 04-dec
  • Bolšji sejem starin

  • sreda 07-dec
  • Plečnikova Lectarija

  • četrtek 08-dec
  • Predstavitev knjige Biblija ljubezni 1.

  • sobota 10-dec
  • Praznično dogajanje v Ljubljani

  • sreda 14-dec
  • Božični koncerti festivala Ljubljana

  • nedelja 18-dec
  • Božični koncerti festivala Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Stiskajo tekmovalni   
    sobota, 13. oktober 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

    Bruksizem ali stiskanje čeljusti spremlja človeka od samih začetkov – barbarskih časov - do sodobnega, s stresom obremenjenega človeka. Po nekaterih ocenah zaradi stiskanja čeljusti trpi od pet do dvajset odstotkov ljudi, čeprav se velika večina tega početja sploh ne zaveda. Obstajajo številne študije o tem pojavu, vendar so njihovi izsledki še vedno nasprotujoči.

    Na voljo so različne različice temeljnih izhodišč in različni poskusi rešitve osnovnega problema, vendar težav s stiskanjem zob in čeljusti v vsakdanjem življenju pogosto ne prepoznajo ali pa ga zdravijo neustrezno.

    Škripanje in stiskanje zob je staro kot človeštvo; celo v Stari in Novi zavezi Svetega pisma je najti zapise o tej nadlogi. Številne kulture so s škripanjem in stiskanjem zob povezovale trpljenje, telesno bolečino, »norost« in obsedenost. Pravzaprav ni dolgo od uveljavitve spoznanja, da pri tem niso »na delu« zli duhovi. Izraz izvira iz grške besede brychen, ki pomeni škripanje z zobmi.

    V znanstveni literaturi so izraz bruksizem prvič uporabili leta 1907, od takrat pa so strokovnjaki temu pojavu dajali različna imena. Za nekatere je bruksizem močno stiskanje zob brez premikov v čeljustnem sklepu, drugi trdijo, da gre za premike spodnje čeljusti v vse smeri, pri čemer pride do drgnjenja spodnjih zob ob zgornje.

    Dnevno ali nočno?
    Precej zmede obstaja tudi glede definicije bruksizma, saj se znanstveniki še vedno ne strinjajo, ali naj izraz pokriva samo nezavedno nočno delovanje zob in čeljusti - ali tudi dnevno škripanje z zobmi. Ameriško združenje za motnje spanja govori o škripanju in stiskanju z zobmi med spanjem, za postavitev diagnoze pa mora obstajati vsaj eden od simptomov, kot so obraba zob, zvoki ali občutljivost žvečilnih mišic, ki jih ni možno pripisati nobeni drugi motnji.

    Ni povezan z nepravilnim ugrizom
    Vzroka za bruksizem še vedno niso natančno določili, najverjetneje pa gre za delovanje več dejavnikov, ki se med seboj pokrivajo, kar povzroča velike praktične težave pri določanju učinkovitega zdravljenja. Še na začetku prejšnjega stoletja je veljalo prepričanje, da je škripanje z zobmi posledica nepravilnega ugriza (okluzija) in delovanja psihičnih dejavnikov.

    Od takrat so se spreminjali samo poudarki, ki so namenjali prednost bodisi prvemu bodisi drugemu vzročnemu dejavniku. Šele konec sedemdesetih let so ovrgli neposredno povezavo med motnjami ugriza in bruksizmom. Potrdili so namreč, da izboljšanje ugriza ne vpliva na bruksizem oziroma ga ne izboljša.

    Stres in čustveni pritiski
    Pomembni dejavniki, ki jih še navajajo v literaturi, so stres in drugi čustveni pritiski. Že omenjeni zgodovinski primeri dokazujejo, da so škripanje z zobmi in stiskanje žvečilnih mišic povezovali s travmatičnimi izkušnjami. Že Freud je opazil, da ima ustna votlina velik pomen pri psiho-seksualnem razvoju in obnašanju osebe. Lahko je vir zadovoljstva in/ali ventil za sproščanje agresije.

    V drugem primeru bo bolnik verjetno grizel nohte ali ustnice, škripal z zobmi in/ali stiskal čeljusti. V zadnjih študijah so dokazali povezanost med obstojem oralnih navad in reševanjem težav prek ustne votline. Ugotovili so tudi, da se bolniki z bruksizmom bolj nagibajo k samokaznovanju, s čimer se odzivajo na frustracije.

    Tekmovalni bruksisti?
    Nekateri raziskovalci povezujejo bruksizem z določenim tipom osebnosti, medtem ko drugi dokazujejo povezanost bruksizma z nekaterimi telesnimi nenormalnostmi in tipom obnašanja A, ki ga označuje intenzivna želja po uspehu, tekmovanju in priznanju ter vključenostjo v številne fizične in mentalne dejavnosti. Zelo pomembna je tudi povezanost bruksizma z motnjami spanja, predvsem z motnjo dihanja med spanjem (spalna apneja).

    Tobak in pomanjkanje magnezija
    Škripanje z zobmi je redkeje posledica jemanja nekaterih zdravil (fenfluramin, levodopa, amfetamini), podhranjenosti, alkoholizma ali genetskih dejavnikov. Večina strokovnjakov je prepričanih, da gre za posledico motenj osrednjega živčnega sistema, rabe tobaka in pomanjkanja magnezija.

    Diagnostika bruksizma temelji na klinični sliki oziroma na simptomih in spremembah, ki jih pusti na žvečilnem sistemu in okoliških tkivih. Sile, ki delujejo na te strukture, so navadno do trikrat večje kot sicer, čeprav so znani tudi primeri, ko so bile te sile tudi do tisočkrat močnejše od normalnih.

    Simptomi kroničnega bruksizma
    Njihovo vztrajanje, ki je značilno za kronični bruksizem, ima za posledico več skupin simptomov, in sicer:
    - Spremembe na zobeh: Prva posledica škripanja je obraba zobnih ploskev, lahko pa pride tudi do zlomov zobne krone, zobje se razmajejo ali pa postanejo preostri, zaradi česar dražijo sosednja mehka tkiva. Pojavi se lahko tudi preobčutljivost zob na temperaturne spremembe.

    - Povečane žvečilne mišice: S stiskanjem zob se nenehno krepijo žvečilne mišice; pri dolgotrajnem bruksizmu se lahko na eni ali obeh straneh spremeni oblika obraza.

    - Glavobol in bolečine v žvečilnih mišicah: Obstaja zaprt krog med bruksizmom in glavobolom, kajti stiskanje zob izčrpava čeljust in omejuje njeno gibanje.

    - Spremembe na čeljustnih sklepih: Bolniki s spremembami in bolečinami v čeljustnem sklepu navadno škripajo z zobmi. Obseg sprememb na sklepu je odvisen od tega, ali oseba samo stiska zobe, ali škripa z zobmi in seveda od moči uporabljene sile. Spremembe v čeljustnem sklepu se lahko kažejo v obliki zvočnih signalov, bolečine, omejenega gibanja sklepa in mišičnih krčev.

    Druge posledice bruksizma so še poškodba žlez slinavk in morebitno nelagodje zaradi zvokov, ki jih proizvaja bolnik in utegnejo motiti druge.

    Zdravljenje
    Zdravljenje bruksizma mora obsegati zmanjšanje stresa, zdravljenje simptomov in odpravo motenj ugriza. Pred vsakim terapevtskim ukrepom mora strokovnjak ortodont natančno ugotoviti stanje, saj sta vzrok in ključ do rešitve pogosto stvar več dejavnikov. S terapijo, ki je prilagojena prevladujočim dejavnikom, je možno nevšečnost, ki jo strokovnjaki uvrščajo med razvade, omiliti in skoraj v celoti odpraviti.

    Pri zdravljenju bruksizma sta nadvse pomembna vzpostavitev nadzora nad stresom. To obsega spremembe življenjskega sloga in na delu, strokovno svetovanje, vaje za sproščanje in celo hipnozo ter terapevtske metode na čeljustnem sistemu, ki obsegajo prilagoditev ugriza, uporabo mehkih silikonskih opornic, zdravil in fizikalno terapijo.

    Silikonske opornice
    Najbolj znane in najpogostejše terapevtsko sredstvo so silikonske opornice podlage. Obstaja več vrst opornic, tako kot se razlikujejo raziskave o njihovem terapevtskem učinku. Nekatere študije govorijo v korist opornicam, medtem ko druge opažajo samo polovičen uspeh pri zdravljenju in poslabšanje v 20 odstotkih primerov.

    Zanimiva je raziskava, ki poudarja, da se po terapiji s podlago kar pri 80 do 90 odstotkov bolnikih pojavi izboljšanje, čeprav so zares zmanjšane vrednosti žvečilnih sil izmerili v samo 50 odstotkih primerov. Vse to govori v korist opornici in njenem pomenu za prerazporejanje sil in razbremenitev njihovega vpliva na čeljustni sklep.

    Več magnezija
    Drugi terapevtski poskusi ostajajo v senci znanstvenih raziskav. Številne so skoraj v celoti zavrgli. Kljub temu je še vedno zanimiva Ploceniakova študija, v kateri govori o skoraj neverjetnem uspehu pri zdravljenju bruksizma s povečanimi odmerki magnezija.
    Obstajajo tudi novi pristopi, kot sta mini opornica in »okusno usmerjeni pristop«, ki z neugodnimi okusnimi občutki odvrača bolnika od škrtanja z zobmi. Toda te metode še čakajo na resne klinične raziskave, ki bodo ovrednotile njihovo dejansko terapevtsko vrednost.

    Tili Kojić

    Zadnje študije kažejo, da se bolniki z bruksizmom bolj nagibajo k samokaznovanju, s čimer se odzivajo na frustracije.
    Zdravljenje bruksizma mora obsegati zmanjšanje stresa, zdravljenje simptomov in odpravo motenj ugriza.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Stiskajo tekmovalni | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 3,47 seconds