Potrebujemo manj mačističnega tveganja in bolj premišljene pristope. Tu pa imajo pomembno vlogo ženske.

Po zelo uspešnem petletnem mandatu evropske komisarke za konkurenco ste v novi sestavi Evropske komisije prevzeli vodenje resorja za digitalno agendo in postali ena od podpredsednic Evropske komisije. Kaj je tisto, čemur Evropska komisija pravi 'digitalna agenda'? Ali lahko našim bralcem pojasnite bistvo in glavne prioritete tega resorja ter kje vidite možnosti vključitve starejših v to agendo?

Digitalna agenda je ena od sedmih nosilnih pobud nove strategije Evropske komisije Evropa 2020, ki je bila sprejeta na marčnem zasedanju Evropskega sveta. Gre za prispevek EU k odpravi ovir, ki nam preprečujejo, da bi kar najbolje izkoristili velike potenciale informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Želimo na primer zagotoviti vsesplošno dostopnost do širokopasovne spletne povezave, ustvariti skupni digitalni trg (na primer za nakupovanje prek spleta) ter zagotoviti uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za praktične rešitve, ki izboljšujejo naš vsakdanjik (spodbujanje veščin IKT, izboljševanje zdravstvenega varstva, spodbujanje boja proti podnebnim spremembam). Poleg tega želimo omogočiti varen dostop do spleta ter spodbujati raziskave in inovacije ter uporabo odprtokodnih IT standardov in povezljivosti.

Želim skratka ustvariti možnosti, ki bi vsem Evropejkam in Evropejcem omogočale izkoristiti prednosti digitalne agende. Skupaj z vladami držav članic in zasebnim sektorjem bomo vložili več kot milijardo evrov v raziskave in razvoj za projekte, povezane s staranjem. Podpiramo raziskave, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših, denimo z domačo uporabo pametnih tehnologij za daljinsko upravljanje ogrevanja, osvetljevanja in celo nadzora zalog hrane, elektronskimi alarmnimi sistemi in telezdravstveno infrastrukturo.

Pomembni sta tudi splošna dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z internetom, in usposobljenost za njihovo uporabo. Čemu bi vlagali v izgradnjo omrežij in ustvarjali nove tehnološke naprave, če jih veliko število ljudi ne more ali pa ne zna uporabljati?

Čeprav splet dnevno uporablja 43 odstotkov evropskega prebivalstva, med njimi ni ljudi, starih od 65 do 74 let, prav tako ne ekonomsko neaktivnih in slabše izobraženih Evropejcev. Ta del prebivalstva zamuja priložnosti, ki jih omogoča splet, zato je del moje digitalne agende za naslednjih pet let, da starejše ljudi naučimo veščin, ki jih potrebujejo, da bi lahko v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja digitalna družba.

V govoru na konferenci eHealth (eZdravje) v Barceloni ste dejali, da bo ena od vaših prednostnih nalog tudi pospeševanje pozitivnih učinkov informacijskih in komunikacijskih tehnologij na naše vsakdanje življenje ter da je pomemben del te strategije tudi e-zdravje. Ali nam lahko poveste kaj o konkretnih dejavnostih, ki jih boste izvedli?

Evropska komisija se z e-zdravjem ukvarja že 20 let – pravzaprav je ena od pionirjev na tem področju. V zgodnjih fazah smo nacionalnim zdravstvenim ustanovam prek naših raziskovalnih projektov dokazovali, da inovacije na področju e-zdravja delujejo, in jim pomagali pri uvajanju najboljših praks.

Zdaj smo v fazi, v kateri projekti, ki jih financira EU, pomagajo ljudem in dokazujejo, da se e-zdravstveni sistemi lahko 'pogovarjajo' med seboj in tako zagotavljajo oskrbo bolnikov tudi izven državnih meja. Torej, če ste na počitnicah v kateri od 12 držav EU (v sistem namreč niso vključene vse države članice; seznam sodelujočih držav najdete na spletni strani ec.europa.eu/information_society), tam zbolite in potrebujete zdravstveno oskrbo, lahko zdravnik prek spleta dostopa do nekaterih delov vaše zdravstvene kartoteke in hitro ugotovi, katera zdravila so vam že bila predpisana. Upam, da bo ta sistem do konca letošnjega leta razširjen na vse države članice EU.

Čim prej bo treba rešiti tudi nekaj težav. Tehnologija namreč obstaja, vendar bo treba zdravstvenim delavcem, vladnim uradnikom in tudi bolnikom pokazati in dokazati, da jim možnosti, ki jih ponuja e-zdravje, lahko prihranijo čas in denar. Seveda pa mora biti zdravstveno osebje v zdravstvenih domovih, ambulantah in bolnišnicah usposobljeno za uporabo novih tehnologij, kar lahko prinese določene spremembe v način njihovega dela. To ne bo nujno lahko, vendar mislimo, da bo vredno truda.

Glavni cilj e-zdravja je reševanje in izboljševanje življenja, kar se lahko zgodi, če preprečujemo bolezni in ljudi »držimo« čim dlje od bolnišnic, ko jih nujno ne potrebujejo. Evropa je lahko upravičeno ponosna na zelo dober javni zdravstveni sistem, vendar potrebujemo izboljšave, ki jih omogoča e-zdravje, saj bomo le tako ohranili dober ugled in (še) bolje poskrbeli za naše državljanke in državljane.

Svet se spreminja in mi z njim. Odgovor na te spremembe in izzive je strategija Evropa 2020, katere pomemben del je digitalna agenda. Kako bo strategija vplivala na naše vsakdanje življenje?

Če imate dostop do hitre spletne povezave, lahko gledate filme in TV programe kar na spletu, tudi med potovanjem ali kjer drugje – niste omejeni pri izboru programov ali na vaše stanovanje. Če imate lastno podjetje, lahko najrazličnejše transakcije in sestanke opravite prek spleta, kar je veliko hitreje in ceneje.

Če bomo razvili več pametnih IT sistemov, ki se lahko med seboj »sporazumevajo«, bi to lahko praktično uporabili v številnih primerih, na primer za izboljšanje pretočnosti prometa ali zmanjševanje stroškov za porabljeno energijo. Predstavljajte si tudi, da bi imeli pametne kartice, ki bi delovale v različnih sistemih – na primer bančno kartico in hkrati kartico za plačevanje javnega prevoza, ki bi delovala po vsej Evropi. To so stvari, ki so mogoče, če bomo premišljeno vlagali v raziskave in razvoj.

Sami pravite, da so ženske neposrednejše od moških. Uporabljajo manj trikov in igric ter so bolj ciljno usmerjene. Debate o razlikah med spoloma, vlogi in položaju žensk so še vedno zelo vroče v (evropski) politiki. Kakšne so vaše osebne izkušnje pri usklajevanju zahtevnega dela in družinskih obveznosti?

Pri obeh spolih in tudi v vsaki organizaciji najdete dobre in slabe primere, zato mislim, da ni dobro preveč posploševati. Če pa pogledam obnašanje, ki je pripeljalo do finančne krize, ali pa kompleksne izzive, s katerimi se soočamo, na primer javni dolg, podnebne spremembe in starajoče se prebivalstvo, je jasno, da potrebujemo manj mačističnega tveganja in bolj premišljene pristope. Tu pa imajo pomembno vlogo ženske. Potrebujemo ideje vseh – ne le ideje enega spola ali ene države, ampak vseh in vsakega.

Osebno sem morala sprejeti veliko težkih odločitev, vendar sem vedno poskrbela, da je med izbranimi odločitvami tudi moja družina. Seveda ne moreš biti prisoten ves čas, vendar mi nove tehnologije, kot so telefoniranje prek spleta, omogočajo, da lahko zelo pogosto govorim s sinom in vnukinjami.

Vir: www.euekspres.si