Piše: Tadeja Jere Lazanski v novih Misterijih www.misteriji.si

Ustvarjanje sinergij med različnimi telesnimi in mentalnimi sistemi
Med integrativno consko terapijo je stopalo in prek njega celo telo podvrženo enkratni integraciji in sinergiji med vsemi sistemi, ki delujejo v telesu. Od krvne celice do krvnega obtoka, od hormona do celotnega endokrinega sistema. Integrativna conska terapija, ki sta jo razvili švedski terapevtki, tako obnovi energetsko polje telesa, da telo, misel in duh lahko delujejo v smeri trajnega zdravja ali samozdravljenja in obenem »cvetijo«.

Metoda integrativne conske terapije združuje diagnozo in terapijo. Po tej metodi postavljena diagnoza je zelo natančna in prepozna zdravstvene procese, ki potekajo v nas od celic do celotnega telesa. Trdita, da je diagnoza pokazatelj pacientove zrelosti – pojasni polno odgovornost človeka za lastno zdravljenje ter dobro počutje.

Med samo terapijo je stopalo in prek njega celo telo podvrženo enkratni integraciji in sinergiji med vsemi sistemi, ki delujejo v telesu. Od krvne celice do krvnega obtoka, od hormona do celotnega endokrinega sistema. Integrativna conska terapija tako obnovi energetsko polje telesa, da telo, misel in duh lahko delujejo v smeri trajnega zdravja ali samozdravljenja in obenem »cvetijo«.

Integrativna conska terapija vzpostavlja ravnovesje celic človeškega telesa. Ideja se opira na zmogljivosti samozdravljenja telesa in duše, pri čemer je terapevtov pristop k pacientu odločilnega pomena. V klasični terapiji je strokovnjak le terapevt, z integrativno consko terapijo pa se odpira prostor za resničen dialog z več strokovnjaki, kjer so pomembni pacientovi odzivi na metodo. Integrativna conska terapija ponuja priložnost za ustvarjanje sinergije med različnimi telesnimi in mentalnimi sistemi. Za dosego optimalnih rezultatov in ozdravitev povezuje vse metode medicine. Med seboj sodelujejo zdravniki, maserji, specialisti in terapevti različnih področij.

Integrativno consko terapijo sta razvili švedski terapevtki Ing-Marie Hagström in Marita Pĺlsson. Izhajali sta iz znanj nemškega profesorja fiziologije dr. Josepha Bachmanna (1846–1881), ameriškega otorinolaringologa dr. Williama H. Fitzgeralda (1872–1946) in njegove študentke Eunice Ingham, ki je napisala prvi dve knjigi o refleksologiji. Njun neposredni učitelj je bil dr. Charles Ersdal (1939–1995), ki je razvil teorijo o celovitosti, stopalu, ki ponazarja vse človeške organe, vzročnem učinku in signalni terapiji. Obe terapevtki sta šli v svojih raziskavah še dlje. Povezali sta anatomijo, fiziologijo, umetnost zdravljenja, razum/misel/vedenje, čustva in dušo.

Integrativna conska terapija povezuje med seboj posamezne dele ali podsisteme človeškega telesa. Vsi podsistemi (skelet, mišičevje, koža, prebavila, dihala, krvna obtočila, izločala, čutila, živčevje, hormonske žleze in spolni organi) so vsakodnevno izpostavljeni stresu, zaprtim prostorom in umetnemu okolju. Obraba in izraba majhnih delcev podsistemov se opazi in občuti na človekovem splošnem videzu ter fizičnem in psihičnem počutju. Eno od pravil, ki ga terapevtki poudarjata, je naslednje: »Svež zrak in voda, kakovostno prehranjevanje, prosti čas, sprostitev in spanec, gibanje, dobri odnosi, ljubezen ter zavedanje, da živimo tukaj in zdaj, nam določajo življenje kot si ga v resnici zaslužimo.«

Metoda zahteva odlično poznavanje anatomije in fiziologije človeškega telesa. Ne le s teoretičnega, temveč tudi s praktičnega vidika. Terapevt, ki zdravi z metodo integrativne conske terapije, hkrati obvladuje štiri vidike človeka: anatomski, čustveni, mentalni in duhovni vidik. Harmonija vseh štirih vidikov zagotavlja zdravje. Integrativna conska terapija vzpostavlja kontakt z našim resničnim jazom, ki je drugim neviden, mi sami pa se izogibamo srečanju z njim.
Slika na levi zgoraj prikazuje pot signalov med stopalom in organi:

Ko stimulirano na primer točko jeter na stopalu, signal potuje skozi meridianske krogotoke do organa (v našem primeru jeter) v telo. Iz organa signal nadaljuje pot prek hrbteničnega mozga do podaljška hrbtenjače. Tam se signali obrnejo k nasprotni polovici možganov. Signali nato naravnost potujejo v avtonomni živčni sistem.
Naša osebna »koda« prebiva v avtonomnem živčnem sistemu in daje navodila možganom, kako se morajo prilagajati. Signali so na isti način poslani nazaj v organ (jetra) in zdravljenje se začne.

Integrativna conska terapija uporablja tako imenovani inštruktorski pristop, ker v obliki inštrukcij podari stranki ali pacientu možnost, da sam razmišlja in najde odgovore na svoja vprašanja. Vsak človek je enkraten v svojem razmišljanju. Integrativna conska terapija pokaže, da vsak pacient, stranka, človek lahko poišče odgovore in svoje potenciale za zdravljenje. Včasih je potrebno zelo malo – le namig o moči, ki obstaja znotraj vsakogar od nas in ki lahko v telesu sproži proces samozdravljenja.

PRIMERA IZ PRAKSE TERAPEVTKE ING-MARIE HAGSTRÖM
1. Težave s sinusi
Petinpetdesetletna gospa nas je obiskala zaradi sinuzitisa. Dvajset let je prenašala bolečine in težave, povezane s sinusi. Popolnoma je bila odvisna od predpisanih antibiotikov in protivnetnih zdravil za sinuse, ki jih je jemala dnevno. Do conske terapije je imela zelo pozitiven odnos in pričakovanja. Ugotovili smo: nadledvična žleza, ščitnica, notranji imunski sistem, glasilke, sinus durae matris, sinus frontalis sphenoidalis, limfa grla, podpazdušna limfa, obsečna žleza in ledvice. Ni nenavadno, da je alergija del celotne slike. Gospa je že po nekaj integrativnih conskih terapijah začela reagirati z značilnim sluzastim razstrupljanjem skozi nos in žrelo. Po treh terapijah je prenehala uporabljati Rhinexin in je bila trdno odločena, da ozdravi. Na terapije je hodila enkrat na tri tedne naslednjih 5 mesecev in kasneje na šest tednov še nekaj let. V tem času so izginili naslednji simptomi: kronične težave z ledvičnimi kamni, kronične bolečine v mišicah in sklepih, tenzijski glavoboli ter otekle noge in stopala.
2. Ekcem
Šestnajstletno dekle je poiskalo pomoč za ekcem, za katerim je trpela od zgodnjega otroštva, drugega leta starosti. Kortizonska zdravila v obliki mazil je prejemala od začetka pojava ekcema, to je 14 let. Na pregled je z prišla z materjo. Dekle in mati sta bili informirani o različnih možnih detoksikacijskih reakcijah. Med pregledom z integrativno consko terapijo smo ugotovili: ščitnica, ledvice, obsečna žleza, zunanja limfa in srce. Po štirih tretmajih se je njen sistem začel odzivati in detoksicirati. Ekcem se je okrepil, pričel je srbeti in iztekati. Celotno telo je za detoksikacijo potrebovalo štiri mesece. Psihološko in socialno je bila to za dekle huda preizkušnja, saj v času zdravljenja ni mogla aktivno obiskovati pouka. V tem času smo uporabili podporno terapijo v obliki kapljic, zelišč in kopeli. V naslednjih štirih mesecih je detoksikacija povzročila postopno zmanjšanja ekcema. Po letu dni zdravljenja z integrativno consko terapijo, posamezna zdravljenja so potekala na dva meseca, je bila koža popolnoma prenovljena in zdrava po celotnem telesu.

Tadeja Jere Lazanski   
Več na spletni strani:
www.integrativzonterapi.se