Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je skupina britanskih geologov našla kamnolom, iz katerega izvirajo kamni, postavljeni v notranjem krogu skrivnostnega Stonehengea. To je prvič, da so lahko tako natančno določili poreklo katerega od delov starodavnega spomenika.

Robert Ixer z univerze v Leicestru in Richard Bevins iz Narodnega muzeja v Walesu sta s preučevanjem vzorcev skal - znanost, ki ji rečemo petrografija - iz Stonehenga po devetih mesecih prišla do zaključka, da nekatere od njih izvirajo iz Pembrokeshira v Walesu, ki leži slabih 260 kilometrov južno od samega Stonehengea.

So delo opravili ledeniki?
Vprašanje, kako so v neolitiku, torej pred približno 5000 leti, ljudje te ogromne skale uspeli pretovoriti iz Walesa v Wiltshire, ostaja neodgovorjeno. Nekateri zgodovinarji menijo, da so jih ljudje nekako privlekli iz kamnoloma, drugi pa, da jih je že tisočletja pred tem premaknilo drsenje ledenikov. Ixer in Bevins zdaj upata, da bosta na repu novih ugotovitev prišla do sledi, ki bi ju napotile do oprijemljivih dokazov o tem, kako so monoliti prepotovali slabih 300 kilometrov.

Tisti bolj prepoznavni elementi Stonehengea, veliki bloki peščenca na zunanjem obodu, so bili spomeniku dodani več sto let kasneje, izvirajo pa iz kamnoloma približno 32 kilometrov severno od njihove zdajšnje lokacije.

Ritualno središče še pred postavitvijo skrivnostnega spomenika?
Pred dobrim mesecem je ekipa z Univerze v Birminghamu prišla še do enega zanimivega odkritja: severno od Stonehengea, na območju Cursus, ki je še 500 let starejše, so našli sledi dveh plitkih jam, ki sta usklajeni s položajem zvezd.

Če se človek postavi h kamnu, ki leži malo stran od ostalih, k "vhodu" v Stonehenge, jami zaznamujeta točki, na katerih se ob poletnem solsticiju pojavi oz. izgine sonce. Jami sta verjetno označevali izhodiščno in ciljno točko procesij na najdaljši dan v letu. Znanstveniki sklepajo, da je bil kraj svet že, še preden je bil Stonehenge postavljen, še pišejo na MMC RTV Slovenija.

Vir: rtvslo.si